FORUM Nebojse.si
Novice:
 
*
Dobrodošli, gost. Prosim, prijavite se ali registrirajte.
Ali ste pozabili aktivirati vaš račun?
sreda, 11. november 2026 ura: 10:57


Prijavite se z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seje.


Strani: [1]   Pojdi dol
  Natisni  
avtor Tema: Moja glava in jaz  (Prebrano 3310 krat)
chocholateMuffin
gost
« dne:: torek, 21. februar 2012 ura: 21:50 »

Živjo Smiley

Pri 20ih imam kup težav z sama sabo ki jih poskušam rešiti s psihologom pa mi to nekako ne uspeva ker vedno zajideva na temo, ki mi sploh ne predstavlja več takega problema, no en problem manj, ampak je še kup drugih, ki se meni zdijo d uničujejo mene kot celoto in zato sem se obrnila na vas.

Nevem kako naj začnem saj vrjetno fse skupaj nbo imelo ne glave ne repa!
Prva stvar ki jo najbolj sovražim je da sem zelo jokava oseba večino podzavestno rešujem z jokom in učasih pridejo solze v situacijah ki so totalno neprimerne npr. pri zdravniku da mu povem da imam probleme s spancem ker nemorem " utišat" svoje glave!
Imam blazne probleme z svojim notranjim strahom večkrat me zagrabi panika za nepomembne stvari normalnih ljudi...opažam da mi niha razpoloženje in iz vesele ljubeče punce pride hladna in brezvolna oseba kot bi mi nekaj posesalo fso voljo do življenja.

Priznam prej je bilo hije kot je zdaj saj sem pred letom in pol spoznala fanta ki me je dejansko potegnil iz moje bede ki sem jo čutila in pa iz zapora ki sta mi ga postavila starša jaz pa nezavedno sprejela saj nisem imela dobenega lajfa in tud vrstniki me niso preveč marali dokler nisem spoznala nekaj prijateljic v srednji šoli. Naredil me je močno čeprav ne dovolj da bi se rešila fseh problemov. Saj so tu še prijatelji, ki so mi bili podpora ampak z njim sem začela dihati lažje kot prej.

No toliko za prvič, čeprav so še stvari o katerih bi lahko govorila ampak o tem drugič.   

     
Prijavljen
Toja
Global Moderator
Heroj
*****
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 6.611


Dokler zaupaš vase, ni nobena pot pretežka.


« Odgovori #1 dne:: torek, 21. februar 2012 ura: 22:03 »

Pozdravljena med nami... rozicodam

Sem prebrala, da imaš težave, ki jih zaupaš tudi zdravniku,
jokaš...kaj pravi tvoj zdravnik na to...ti je dal kakšen nasvet,
morda zdravila...vse sto se da lepo uredit, to ti povem iz lastnih izkušenj.

Vidim, da obiskuješ psihologinjo...tudi ona ti lahko veliko pomaga.

Lahko pa se pridružiš kakšni skupini za samopomoč,
v okviru društva, kjer boš spoznala sebi enake ali podobne,
pa ti bo lažje... oki

Tukaj imaš pregled skupin v različnih krajih SLO

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/board,10.0.html
Prijavljen

KAR TE NE UBIJE, TE OKREPI!
chocholateMuffin
gost
« Odgovori #2 dne:: petek, 02. marec 2012 ura: 18:20 »

Hej  Smiley

Hvala za nasvet glede skupin  pomisli

Ja zdravnik mi je priporoču veliko fizične aktivnosti ampak enostavno se težko spravim vn kr nimam s kom fanta pa ne vidim veliko sama pa nekako nmorem. Glede zdravil pa nič saj ni v njegovi praksi.

Sedaj sem nekako uredila da imam bolj pogoste obiske pri psihologinji...bom videla kaj se bo iz tega razvilo še  kiselnasmeh

In mi je kr mau lažje kr vidim da ima dosti ljudi podobne probleme in d se da dobit potem tud nasvete iz prve roke.
Prijavljen
Smokyboy
Izkušen član/ica
***
Odsotni Odsotni

Prispevki: 222


« Odgovori #3 dne:: petek, 02. marec 2012 ura: 18:40 »

Pozdravljena,

naj te vprašam - ali obiskuješ psihologa ali psihiatra? To je namreč pomembna razlika, ampak mislim, da bi te psiholog moral usmeriti na psihiatra, če mu opišeš svoje težave. On ti bo tudi po potrebi predpisal zdravila.
Težave s spancem, ki jih opisuješ, so mi dobro poznane. Tudi jaz sem imel obdobja, ko enostavno nisem mogel "izklopiti". Ne vem ali si zaposlena ali študiraš, ampak v vsakem primeru si boš verjetno morala vzeti nekaj časa prosto, da se enostavno rešiš drugih skrbi in se posvetiš svojemu počutju. Družba in izhod iz stanovanja sta pri tem zelo pomembna, predvsem pa tudi pogovor s starši. Mogoče ne razumejo, da imaš težave, in iskren pogovor z njimi bi jim lahko odprl oči. Očitno so zelo zaščitniški, kar pa pomeni tudi, da jih skrbi zate. Verjemi, da je za tvojo samopodobo tako lažje kot če bi jim bilo vseeno.
Napiši še kaj o sebi, o svojih težavah in mislih. Prepoznavanje in kritično ovrednotenje negativnih misli, predvsem o sebi, je ključnega terapevtskega pomena. V začetni fazi pa je pogosto potrebna tudi pomoč ustreznih zdravil, ampak to bo moral oceniti zdravnik. Ne razumem točno kaj pomeni, da zdravila niso "v praksi" tvojega zdravnika, ampak ne zveni mi najbolj strokoven oz. odgovoren pristop. Mogoče bi poiskala še drugo mnenje?
Prijavljen
Gapex
gost
« Odgovori #4 dne:: petek, 02. marec 2012 ura: 18:58 »

Pozdravljena.

Fizično aktivnost ti močno priporočam - eno najboljših zdravil. Podobno kot ti, tudi jaz nisem imel veliko prijateljev s katerimi bi lahko šel vem kolesrait/hodit. Vztrajnost ponavadi naredi svoje - vendar je treba narediti tisti prvi korak, na primer da se včlaniš v društvo (normalno ali tudi študentsko). Ljudje v takih društvih so povečini zelo topli in prijazni in prej ali slej se z njimi zaštekaš in spoprijateljiš potem pa ne primankuje povabil. Seveda če so ti taki športi všeč
Prijavljen
chocholateMuffin
gost
« Odgovori #5 dne:: ponedeljek, 05. marec 2012 ura: 18:43 »

Hvala vsem za odgovore in nasvete   zardevam

Gapex: Poskušam kar se da v teh sončnih dneh hodit na sprehode in opažam da imam bolše počutje toda še vedno me te hladni in zamorjeni dnevi brez sonca odvračajo da bi šla ven.
Uživam ob sprehodih po gozdu, rada kolesarim in rolam saj je tudi fant velik navdušenec nad tem in me tudi on spravi vn na zrak. Notranja želja je po tem samo potem pridejo dnevi ko se enostavno nemorem spravit v pogon da bi nardila nekaj za svoje zdravje.
Prijavljen
chocholateMuffin
gost
« Odgovori #6 dne:: ponedeljek, 05. marec 2012 ura: 19:28 »

Pozdravljena,

naj te vprašam - ali obiskuješ psihologa ali psihiatra? To je namreč pomembna razlika, ampak mislim, da bi te psiholog moral usmeriti na psihiatra, če mu opišeš svoje težave. On ti bo tudi po potrebi predpisal zdravila.
Težave s spancem, ki jih opisuješ, so mi dobro poznane. Tudi jaz sem imel obdobja, ko enostavno nisem mogel "izklopiti". Ne vem ali si zaposlena ali študiraš, ampak v vsakem primeru si boš verjetno morala vzeti nekaj časa prosto, da se enostavno rešiš drugih skrbi in se posvetiš svojemu počutju. Družba in izhod iz stanovanja sta pri tem zelo pomembna, predvsem pa tudi pogovor s starši. Mogoče ne razumejo, da imaš težave, in iskren pogovor z njimi bi jim lahko odprl oči. Očitno so zelo zaščitniški, kar pa pomeni tudi, da jih skrbi zate. Verjemi, da je za tvojo samopodobo tako lažje kot če bi jim bilo vseeno.
Napiši še kaj o sebi, o svojih težavah in mislih. Prepoznavanje in kritično ovrednotenje negativnih misli, predvsem o sebi, je ključnega terapevtskega pomena. V začetni fazi pa je pogosto potrebna tudi pomoč ustreznih zdravil, ampak to bo moral oceniti zdravnik. Ne razumem točno kaj pomeni, da zdravila niso "v praksi" tvojega zdravnika, ampak ne zveni mi najbolj strokoven oz. odgovoren pristop. Mogoče bi poiskala še drugo mnenje?

Pozravljen

Obiskujem psihologa približno 4 mesece, ker enostavno nisem se več prenašala v svoji koži, še danes ne vndar je malo bolje. Nekaj sem omenila skozi pogovor glede psihijatra in zdravil vndar me je zavnila češ da ni potrebno še...tudi nisem še reševala dobenega testa ker vedno se zapleteva v pogovor.
Osebni zdravnik nima toliko prakse glede psihologije saj tako sem jo jaz razumela mi pa je ponudila da lahko hodim še k njej na pogovore če menim da so obiski psihologinje redki. Druga pa v njeni moči ni.

Trenutno delam pripravništvo in me delo tudi psihično utruja...opažam da se mi večkrat zelo resnično sanja o dogotkih, ki so se dogajali čez dan in tudi fant večkrat pripomni da govorim med spanjem oz. celo škrtam z zobmi  zardevam
Glede staršev je pa odziv zelo različen, edino mama ve da obiskujem psihologa pa še ta na momente pripomi "a še ni konc", očimu pa sploh nisem govorila ker ima zelo negativna mnenja glede fsega tega tako da ne ve. 
Učasih se z mamo pogovarjam o teh zadevah toda ni najbolj navdušena in očasih čudno reagira...mogoče tudi zato ker ve da imam prov ali da je res.
Starša imata grozne probleme. In se to vleče skoraj leto če že ne več. Tudi to name zelo upliva saj bi mami zlo rada pomagala glede fsega in se še tako psihično obremenim podzavestno.

Kaj naj napišem o sebi??
Imam ločena starša že skoraj celo svoje življenje in se očeta ne spominjam veliko razen po kregih z mamo in pa obiskih pri njegovi mami kjer me je puščal med najinimi vikendi zato sem nehala s tem in tako ga že po svoji volji nisem videla 11 let. Živim z mamo, očimom in 2 pol sestrcam v posavju. Naredila srednjo zdravstveno šolo in sedaj kot pripravnica delam v domu starejših občanov in razmišlam o študiju ali zaposlitvi.

Za psihologa sem se odločila ker mi je svetovala prijateljica in pa ker sem čutla pr sebi da nmorem več tko žvet. Mela sem večkrat samomorilna nagnjenja in pa že cele scenarije v glavi ampak je ostalo samo pri nekaj prazgotinah in pa spravljenih britvicah in ostrem steklu.
Začela sem približno pred 2 letoma pisat pesmice, ki so zelo depresivna in negativna, umes se najde nekaj takih ki so nastale po navdihu zaradi fanta. No v sklopu teh zvezkov so tudi neke vrste dnevniki ali moje misli ki me "preganjajo" v trenutku ko se ne počutim dobro. In te čačke so prav zaradi tega ker se težko izražam z besedami tako da imam posledično velike probleme z komunikacijo predvsem z fantom. 

Imam blazne probleme z samo podobo in s tem da sem zelo jokava oseba, posledično temu imam zelo malo prijateljev, ki me jemljejo tako kot sem in ne obsoja ta del mene. Psihologinja pravi da ko bom sprejela sama sebe takšno kot sem, da se mi bodo problemi začeli reševat sami od sebe in da bo fsa ta notranja tesnoba zginla. Sama pri sebi vem da bo še to doug proces ker je tu umes še moja trma ki utežuje učasih fse skupaj.
Prijavljen
Emapudpapus
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Spol: Moški
Prispevki: 5


« Odgovori #7 dne:: petek, 09. marec 2012 ura: 10:10 »

... pri zdravniku da mu povem da imam probleme s spancem ker nemorem " utišat" svoje glave! ...

Živjo, men zmeri pomaga če kšno uro/pol pred spanjem samo poslušam bl umirjeno glasbo (npr. enyo) al pa kej tazga. Pol pa če še kr preveč razmišlm se usmerm na dihanje in štejem: vdih - 1, izdih-2, vdih-1, izdih-2 ...... dokler ne zaspim pa pol zmeri mi je to pomagal.
Upa da ti to kej pomaaga =).
Prijavljen
Strani: [1]   Pojdi gor
  Natisni  
 
Pojdi na:  

oglas oglas ETIKETA medicinski slovar
Powered by SMF 1.1.5 | SMF © 2006-2008, Simple Machines LLC

Društvo DAM in uredništvo Portala Nebojse.si ne odgovarjamo za vsebine prispevkov na Forumu in vsebine komentarjev novic.
Vsi komentarji so lastništvo osebe, ki jih je napisala. Za njihovo vsebino so odgovorni njihovi avtorji.
Stran je bila ustvarjena v 0.049 sekundah z 19 povpraševanji.