Nov na forumu - moji problemi - moja zgodba

[KikiN]

No, po nasvetu tete sem se odločil, da se prijavim (pogledam) na ta forum. Pa da vidimo če sem za tu.
Star sem 30 let in v tem času nisem pogosto obiskoval zdravnika, saj sem bil zelo zdrav. No pred kakim mesecem pa se je vse to spremenilo.
Namreč začelo se je obdobje, ki mi je življenje totalno spremenilo.
Pa gremo od začetka.
Začelo se je nekje 7. januarja, ko sem bil v službi. Kar na enkrat sem se slabo počutil in na sploh sem mel slab občutek, zato so me spustili prej domov. Naslednji dan sem se počutil odlično - kot da prejšnji dan ni bilo nič narobe.
9. januar:  Doma sedim za računalnikom in gledam film. Kar na enkrat začutim mravljince po nogah in rokah. V želodcu sem začutil nenavadno slabost (kot takrat ko si zelo živčen). Sam pri sebi sem rekel, da to ne bo dobro, zato sem vstal in hotel oditi do sosedov. Nato se je začela nočna mora. Kar na enkrat me je začelo dušiti in sem hitro in plitko dihal. Srce mi je začelo izredno hitro biti. Temnilo se mi je pred očmi. Zasto sem se ustavil in skoraj začel jokati, saj sem mislil da je po meni. Ampak se nisem dal. Pokličem 112 in povem kaj se dogaja. Čez 10 minut je bila zdravnica že pri meni. A je napad ta čas že minil. Poslušala mi je srce, izmerila pritisk. Vse normalno. Vendar pa sem se še vedno tresel kot šiba na vodi. Tudi zelo me je zeblo, tako da ko mi je zdravnica hotela izmerit saturacijo, aparat zaradi moje mrzlice sploh ni mogel izmerit tega. Zdravnica mi je rekla, da je vse vredu in naj se pomirim, spijem kak čaj in vse bo vredu, nato je odšla.
Deset minut za tem se je nočna mora ponovila. Spet kličem zdravstveni dom in povem, da se je ponovilo. Zdravnica mi je rekla, naj se pomirim in spijem malo tekočine. Sedaj me je bilo res strah. Namreč živim sam v stanovanju in tudi sosedje ne morejo veliko pomagat. Tisto noč in naslednje noči sploh nisem mogel spati - saj sem se dobesedno bal zaspat.
Osdebni zdravnik me je dal po mojem predlogu na UZ srca (kjer je vse BP), opravil sem tudi gastroskopijo (tudi BP). Tako da sploh ne vem več kaj je z mano. Osebnega zdravnika sem že dostikrat obiskal v tem času, tako da sva se nazadnje skregala, ko sem mu rekel, naj me da še na CT glave - saj me je pri zadnjih napadih močno bolela glava 5 dni skupaj (pa tudi piskalo mi je v ušesih in občutek sem imel, kot da mi bojo oči skočile iz jamic). On pa mi je dejal, da si vse samo izmišljujem in sem hipohonder (nekako v tem smislu). Hm, če bi bil hipohonder, bi bil to že leta prej.
No sedaj sem imel mir z napadi (kake 4 dni). Danes pa se mi je v službi zgodba ponovila. Kot že nekajkrat prej. Kot sem slišal od mnogih prijateljev, sodelavcev in sorodnikov, da je to kar se je mene lotilo DEPRESIJA. No ja sej ne rečem, da imam lahko življenje. V službi imam veliko odgovornost; imel sem ogromne probleme z enim od bivših sodelavcev; tudi s financami imam dostikrat probleme po vrhu vsega pa nimam sreče v ljubezni (no ja biti gay ni lahko - in predno se mi je to vse začelo sem se razšel s fantom, ki sem ga zelo ljubil).
Je pa problem tudi, da mi je zdravnik predpisal neke antidepresive, katere pa jez nebi rad jemal, saj ne vem kake stranske učinke imajo sploh te vrste tablet. Čeprav se mi te napadi pojavljajo že en mesec, pa me je še vseeno strah, da  ni kaj resnejšega.
Je mogoče to res DEPRA?

[krasendan]

Pozdravljen,

po opisu sodeč gre za panične napade, mogoče niti ne toliko za depresijo, vendar te ne poznam, kako deluješ drugače. Lahko gre za oboje. Nekaj nas je tu, ki smo doživljali podobno...napadi podobni srčnemu infarktu, brez posebnega vzroka, kot strela z jasnega. Predvidevam po tem, ker imaš izvide bp. Poskusi malo pogledati po portalu v zvezi s paničnimi napadi. ZAdeva ni nevarna, je pa izjemno zoprna in naporna, ker te tako prestraši. Mogoče je, da je ves stres za tabo prišel in se kaže v taki obliki sedaj. KAko je bilo prej? si dosti izražal čustva? JEzo, žalost, itd? ali si to bolj zase držal. Nekje tiči vzrok za napade in vsekakor ti priporočam, da če se bodo še tako pogosto pojavljali, da se obrneš na kakšnega psihiatra ali psihoterapevta, ki ti bo pomagal, da prideš do dejanskega vzroka in potem to predelaš.
Za primer ti lahko povem, meni je zdravnica na začetku mojih paničnih napadov dejala, da če se zgodi 2-3x na leto ni sile, če pa je pogosteje pa bo treba k psihiatru...seveda se je zgodilo to drugo:)...

Tudi glede antidepresivov, vrjamem, da te skrbi, vse nas je...vendar so le zdravilo. Ni nič hujšega, če bi ti jih zdravnik predpisal in tudi ni nujno, da bi jih moral jemati daljši čas. Vseeno pa bi bilo dobro, da te oceni psihiater, že zaradi primernih antidepresivov in seveda odmerka...

.moj napotek zate je, da se začni sproščat in sicer s progresivnim mišičnim relaksiranjem ali kako drugo sprostitveno tehniko. NEkaj pomoči je tudi na našmu portalu, pod ordji za samopomoč. Priporočam KVT v 7ih korakih.

Nič hujšega ni s tabo, veš, malo le rabiš poskrbeti zase, mislit nase in početi kaj sproščujočega!

Piši nam še, kako ti gre..

[dusica]

Ja, tudi sama sem prepričana, da je šlo (upam, da se niso več ponovili?) za PANIČNE NAPADE, ki pa so radi povezani z anskioznostjo oziroma nekim podzavestnim strahom..bo držalo?

To, da dobro poskrbiš zase - je zelo pomembno, sicer pa vedi, da je to psihična/duševna težava, zato je dobro, da poskrbiš za vse vsoje potrebe, želje in se ne toliko intenzivno ukvarjaš s fizičnimi "procesi" razbijanja srca, mravljincev,..vse bo binilo, ko se boš sam prepričal v to - najslabše je ustvarjati paniko!

SPOZNAL SI, DA SI NORMALEN in da ni nič tako hudo narobe, da ne bi zmogel naprej..na tem forumu dobiš veliko novih info in napotkov, sicer pa ti priporočam, da obiščeš kakšno Dam skupino za samopomoč...iz tvojega konca - kaj meniš? Pa lahko še koga spoznaš..

                                 Dušica