Ko že misliš da si zmagal....

[kafer1]

Lep pozdrav,

pred enim letom sem izkusil svoje prve panične napade, ki so trajali skoraj pol leta. S pomočjo zdravnikov, vas tukaj na forumu in svoje partnerice mi je nekako uspelo na to "pozabiti". Stanje se je izboljšalo, od vseh tablet ki sem jih goltal takrat so mi ostale le amyzol. Nekako sem se začel počutiti super, shujšal sem, zmanjšal stres v službi itd... Prijatelji so mi rekli da kar žarim...res se se počutil super.

 Zdaj pa pa kot strela z jasnega - napad na avtocesti med vožnjo, komaj sem spravil vozilo do prvega počivališča! Zakaj, od kod...Res da sem šel na teren za več dni, vendar sem se tega veselil, saj sem delal na projektu, ki me res veseli ter z ljudmi, z katerimi rad delam. Ali sem res kot pravi moja zdravnica, v podzavesti taki "zapečkar" da me vsaka pot od doma tako prizadane?

So pa napadi drugačni - manj intenzivni oz sploh ne vem ali gre za isto stvar ali je kaj druga... Niso pa nič manj strašni, občutek nemoči, ne vem kaj storiti, ni dovolj zraka...ni pa več tresenja in butnja v prsnem košu.

Če pa dobro premislim se je pa pričelo par dni prej, vrtoglavice, naenkrat slab spomin, drevenenje udov...

Torej kakšne so vaše izkušnje? Se napadi lahko spremenijo? Se me loteva kaj novega? Ali sem kot dolgoletni vegan le fasal pomanjkanje B12, ker nekako bi šlo povezati te simptome tudi z tem, vendar pa krvna slika kaže ravno nasprotno - imam zelo dobro kri.

V tej "drugi" rundi sem imel dva večja napada, ki jih nikakor nisem mogel obvladati z dihalnimi vajami ter sproščanjem, ter nekaj manjših, ki že po nekaj dihlajih izginejo kot so prišli. Ter še ena zanimivost - bolj ali manj se napadi zgodijo v času polne lune oz par dni prej ali po njej.

Šel sem k zdravniku, sedaj sem končno dobil napotnico za psihiatra - vem da je tu na forumu seznam, pa vendar priporočate koga posebej na podravsko - pomurskem območju?

Hvala za vaša mnenja, nasvete ali morebitno spodbudo za naprej 

Borut

[mamica1]

Dobrodošel med nami! Ja tale panika je kr ena velika neznanka za vse nas, ki se še borimo z njo. Tudi sprva se je pri meni začelo s hitrim bitjem srca, tesnobo v prsih, pomanjkanjem zraka,.. in umiritev s pomočjo pomirjevala. Zdaj, občasni panični napadi zgledajo drugače, jih že čutim kak dan prej, pa si mislim ne boš me  pa vendar, ali me zbijejo do konca ali pa izvenijo, pustijo spet posledice v novih vprašanjih, zakaj spet in kdaj spet. Pa če dobro premislim, vem od kod in zakaj. To poglavje v naši podzavesti je pametno obdelati s psihoterapevtom-bolj priporočam kot psihiatra, je sicer samoplačniško ampak veliko bolj individualno in osebno.
Tudi mene je 1x na avtocesti zagrabilo, ko mi je bila klima na ful premalo za zajemanje zraka, tako da te razumem, in meni se je to zgodilo zaradi prevelikega zadovoljstva, ni nujno slaba stvar povod za paniko.
Tudi polna luna oz. kak dan prej je povečan vpliv za panične tudi pri meni.
Sicer nisem iz tvojega konca, tako da ne vem koga obišči, sicer pa bo vsak znal kaj povedati kako se boriti s težavo. To pač moramo sprejeti, to je del nas in občudujem tiste ki so se tega popolnoma znebili. Zato ti želim vse najboljše, da bi živel čim bolj sproščeno in javi kako si kaj.

[joco]

To poglavje v naši podzavesti je pametno obdelati s psihoterapevtom-bolj priporočam kot psihiatra, je sicer samoplačniško ampak veliko bolj individualno in osebno.

A so vsi psihoterapevti samoplačniški ali je možno tudi na napotnico.

[MucaMaca]

Žal so vsi samoplačniški. Edini, za katerega so mi rekli, da je brezplačen, je v LJ, pater Christian kakorkoliže Gosten...nekaj, vendar ima dolgo čakalno dobo in omejeno število brezplačnih obiskov.

[martinca]

Ali ni brezplacne psihoterapije na napotnico, s tem da so potem  obiski samo 1 x mesecno ?

[kafer1]

mamica1...hvala za odgovor in spodudne besede. Sem že zbral nekaj informacij o psihiatrih, samoplačniške zadeve si žal trenutno ne morem privoščiti. Tako bom pač moral počakati cca pol leta, kolikor sem sedaj klical okoli.

Drugače pa sneg in mraz...to me pomirja, zato poskušam sedaj to uživati kolikor se da  .

Ampak tudi drugi, če vas zagrabi na avtocesti zgubite vid? jaz enostavno ne vidim več...vse je nekako zeleno/črno...srečo sem imel le, da sem naprej peljal čisto za tovornjakom, saj sem videl samo rdeče žareče pike od zadnjih luči. Še dobro da je bila noč.

Lep pozdrav vsem sotrpinom,

Borut

[mamica1]

Načeloma so prvi obiski-spoznavna ura zastonj, potem se pa itak dogovoriš za datum tako da 1x na mesec je veliko 40 eur, pa tudi ni, če so obiski efektivni.
Pazi nase in javi kako napreduješ.

[kafer1]

Zdaj pa je moja paničnost počasi prestopila meje dobrega okusa... Doma sva z partnerko imela situacijo ko bi ji moral stati ob strani, ko bi moral biti njena rama...zid, na katerega se zanese in se lahko nasloni name. In kaj jaz naredim - dobim panični napad in to konkretnega. Ko se začnem malo zavedati stanja okoli mene, ona tolaži mene, namesto da bi jaz njo  .
Kako se spopasti s takimi situacijami je zame zaenkrat uganka. Eno je to da me napadi presenetijo med delom, vožnjo ali čisto tako med gledanjem televizije in s temi sem se že nekako sprijaznil, ter jih tudi dokaj obvladujem. Ampak da pa sem postal taka "baba", to pa me sedaj malo straši in z tem se ne bom mogel kar sprijazniti.
Toliko - malo sem se moral potožiti.

LP

Borut

[trzinka]

Borut, pri paničnih napadih je najbolj pomembno, da se zavedaš, da se ti ne bo nič zgodilo in da bo minilo.Napad pa pojača seveda strah, ki zadevo samo še bolj stopnjuje in takrat se počutimo naravnost grozno....

Sem doživela tudi sama te grozote in strahove, napade, tudi med vožnjo na avtocesti.....in ne veš kaj se s teboj dogaja, bolečine po telesu, misli švigajo od strahu....se potiš, ti je slabo....
Najprej sem si poiskala pomoč bioenergetika (pa sploh nisem verjela v te zadeve) in glej ga zlomka, pomagal mi je. Sicer po preživetih mukah , ampak je zaleglo...s tem, da me je opozoril, da se mi bo ponovilo, če ne bom poskrbela zase...

Ja in sem pozabila na te njegove besede, življenje je šlo naprej, stresi so se kopičili in iz podzavesti so začeli sekat ven miselni vzorci, ki se jih sploh nisem zavedala....Napadi so se vrnili v še hujši obliki, obiski na urgenci so se nabirali, počutje je bilo vse slabše in ko se doživela še stres in šok, da ima mama raka, sem padla posledično v depresijo....In potem sem vegetirala....

Nočem te strašiti, želela sem samo povedati svojo zgodbo in te opozoriti, da je treba spremenit način življenja, popucat napačne miselne vzorce, ki smo jih verjetno prinesli iz otroštva ali pa drugih situacij...
Kako pa sploh začeti?

Sama sem šla najprej k zdravniku, seveda so takoj padli ADji, ki sem se jih že prej izogibala, ampak stvar je prišla tako daleč, da nisem več videla izhoda...In rešila sem se počasi teh muk....vendar delo s tem ni končano, šele začne se...

Kognitivno vedenjska terapija, skupinska psihoterapija, pa še kakšna predavanja na osebno rast, o anksioznosti.......ipd., knjige, forum, sprememba določenih stvari v življenju, sprehodi, druženja..., ljudje....., vse to me je potegnilo iz težav. Finta je v tem, da se jih sploh ne zavedamo, ampak zelo počasi spoznavamo sebe ob vsem tem in zorimo, se razvijamo...osebno rastemo.

Po skoraj štirih letih nimam več paničnih napadov, sem ven iz depresije, borim se še z anksioznostjo, ki pa sem jo zmanjšala in to zelo....Še vedno redno jemljem AD, ker se preveč dobro poznam in sem se še bolj spoznala v vsem tem času. Povem pa ti, da se je vse skupaj začelo že pri mojih desetih letih in do odraslosti sem potlačila nekam svoje strahove....In pa, vse življenje moramo delati na sebi, stari miselni vzorci in težave se še prehitro lahko vrnejo...



Zdaj pa pa kot strela z jasnega - napad na avtocesti med vožnjo, komaj sem spravil vozilo do prvega počivališča! Zakaj, od kod...Res da sem šel na teren za več dni, vendar sem se tega veselil, saj sem delal na projektu, ki me res veseli ter z ljudmi, z katerimi rad delam. Ali sem res kot pravi moja zdravnica, v podzavesti taki "zapečkar" da me vsaka pot od doma tako prizadane?
začni pri tem, zakaj te vsaka pot od doma tako prizadene...

[kafer1]

...nekaj je res; res sem resnično rad doma. Do nekje svojega 3 desetletja se nisem nikoli zares odmaknil od doma. Sedaj pa imam tako službo, da nimam nič časa za dom in ga še toliko bolj pogrešam. Pod dom seveda ne mislim štirih sten, pač pa moje domače, kmetijo, naravo itd.. Res je da se na terenu vedno sprašujem - kaj meni tega treba, ampak po drugi strani pa sem v teh časih in ob moji muhasti bolezni lahko srečen da službo sploh še imam. Intenzivno pa iščem drugo in v sredo imam razgovor  .
Seveda me že zdaj stiska...kaj če zlezem skup na razgovoru. Glede na to koliko ljudi me bo spraševalo ko gldam seznam komisije, se že sedaj  . Ma bo že nekak...
Zdaj če je to prav da se zaradi paničnih napadov izognem sužbi, ki me konstantno drži v taki situaciji ki jih izovejo pa ne vem če je prav. Koliko berem forume ni, ker z tem bi se naj soočil, ne bežal. Tudi menjava službe v času ko si psihično na dnu naj ne bi bila priporočljiva. Ampak odločil sem se in grem v to.

Imel bi še vprašanje okoli KVT ali kakih skupinskih terapij. Kako je to organizirano in kje? npr okolica MB ali MS. Je to enkrat na teden? Kam to greš da se prijaviš, ali te mora npr psihiater napotiti tja.

Lep pozdrav,

Borut

[trzinka]

Ne vem, kako je v Mariboru....malo si poglej po spletni strani, lahko pa si pomagaš tudi s temle seznamom psihiatrov:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=27&Itemid=37

in seznamom psihoterapevtov:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=911&Itemid=85


mogoče ti pa lahko svetuje lahko kdo s tvojega konca

[marina]

Borut

jaz sem iz Ljutomerskega konca. Morda bi bilo dobro organizirati skupino kje v Ms.

[Lost]

Borut

jaz sem iz Ljutomerskega konca. Morda bi bilo dobro organizirati skupino kje v Ms.

Skupina v MS je že bila, ampak zaradi slabega obiska je nehala delovati 
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,9593.0.html

[marina]

Kaj pa če bi jo na novo ustanovili?

[Lost]

Kaj pa če bi jo na novo ustanovili?

Saj je spodaj link, kjer lahko kontaktirate vodjo, če je še pripravljena voditi.

[marina]

Sem kontaktirala g. Marjano in bomo videli.

Borut, lahko se bo kaj rešilo. Res bi bilo fajn, da bi se vsaj 1x na 14 dni dobili.

[kafer1]

LP

sem poslal mail, bom videl kaki bo odgovor.

Hvala vsem,

Borut

[kafer1]

heh...očitno sva oba pisala omenjeni gospe nisem nič updejtal in nisem videl. No mogoče pa toliko boljše. Se beremo.

LP

Borut

[kafer1]

...lepo se je izteklo, danes zvečer imamo prvi sestanek, da vidimo če smo resni in začnemo z delom.

LP vsem,

Borut

[marina]

ja se vidimo ob 18 h