Slabo :(

[majč]

in vem, da misli prihajajo in odhajajo in da včasih na to, da bi jih lahko ustavil nostavno nimaš dovolj vpliva, kljub temu pa pozornost nameni še dogajanju v življenju sicer. resno.

maja

[Onix]

Ja zelo rad mam košarko, ampak igral jo pa že nisem, skoraj odkar sm zbolel. Res je težko preusmerjati, ko pa se obsesije zdije tako resnične in nevarne. Drugače pa hodim veliko na sprehode (2 uri na dan) in gledam tudi kakšne dokumentarne oddaje... Sam sm mnenja, da bodo tablete pomagale do take mere, da bom lahko spet počel normalne stvari kljub vsiljivkam, trenutno sm pa res v slabem stanju in preprosto ne zmorem veliko .

[Onix]

A se vsem obsesije zdijo resnične in nepremagljive? Zavedam se, da niso resnične ampak zdijo se pa ful, kot da bi mel dve polovici v glavi, ki se kregata ena z drugo...

[Janja]

Onix!

Ja, meni se je zdelo, da nikoli več ne bom normalno živela. Toliko let nisem bila na morju, ne na smučanju, ne v kinu, ne v restavraciji, nisem mogla jesti pred drugimi ljudmi...

Če sem kam šla, sem se z avtom pripeljala direkt do vhoda, da sem lahko bežala, če mi je postalo slabo...

Tudi če sem šla v Vočji Potok, je bilo tudi sredi narave včasih resnično grozno in sem morala domov...

In resnično sem mislila, da nikoli več ne bom zmogla delati stvari, ki sem jih prej naredila samoumevno in brez razmišljanja.

Sedaj lahko grem v kino, v restavracijo, lahko jem pred drugimi, hodim veliko peš, ker ne potrebujem več avta pred vhodom, šla bom na morje in na smučanje.

Onix, vem, da imaš ti drugo obliko OKM~ja kot jaz, ampak v bistvu je mene moja oblika OKM~ja pripeljala do totalne izolacije in sem mislila, da nikoli več ne bom mogla normalno živeti.

Sedaj sem zelo uspešna na vseh področjih.

In OKM je OKM ~ ne glede na to, ali imaš vsiljive misli s seksualno vsebino ali imaš kar naprej občutek, da boš bruhal, čeprav po logiki ne moreš kar naprej bruhati. Bruhaš pač takrat, ko si bolan ali ko kaj takega poješ, ne pa kar naprej. In jaz bi včasih lahko kar naprej bruhala...

Tablete morajo prijeti, vmes pa delaj kaj takega, kar ti bo odvrnilo pozornost in predvsem zaupaj
dr. Dernovškovi. Čisto vsem, ki smo prišli k njej, se je življenje totalno spremenilo, in sicer na boljše!

Drži se!

[majč]

Onix, toliko kolikor zmoreš, počasi pa se le loti vsakdanjih aktivnosti, ki podpirajo duševno zdravje tudi. preusmerjanje pozornosti in it v družbo med ljudi, čeprav ni isti feeling, kot če ne bi imel teh težav. korak za korakom bodo minile.


glede občutka o resničnosti obsesij pa je tako: jaz še zdaj ne razumem, zakaj se je moralo to dogajati in zakaj mi je toliko pomenilo. skušam razumeti. z vsakim takim poizkusom skušam ujeti neko interpretacijo. resnično in vredno pa je tisto, kar ljudje kot tako naredimo in skupaj z drugimi soustvarimo. to, kako bo kaj izpadlo in kaj se bo zgodilo je odvisno od tega, kaj mi s tem naredimo. Tudi to, kako posameznik dojame stvarnost in tisto, kar se zgodi ali dogaja okrog njega je samo njegova interpretacija in pogled na resnico. pravijo pa da še noben pogled ni v celoti zajel resnice.

včasih se sama mučim in skušam razumet: čemu je bilo nekaj treba. drugič pa prepustim, da tok časa odnese in prinese svoje in zaupam, da bo vse še o.k..

sama si predvsem ne želim imeti slabih odnosov z ljudmi, sploh s tistimi, ki jih cenim in mi nekaj pomenijo.

Onix, kdaj si nazadnje igral košarko in ali si razmislil, da bi pa koga povabil k igri.

hoja 2 ure je neke vrste gibanje in to, vendar pa v času hoje, sploh če ta ni hitra lahko človek v mislih zelo zabluzi. bi lahko pretvoril hojo v počasnejši tek in bil ob tem pozoren na to, kako telo dela in občutil, kako ti endorfini (hormoni, ki prinašajo dobro počutje) preplavijo telo. V izi tek, ampak dolge razdalje - vzdržljivostna varianta.

Onix, želim, da si dobro. čas je že, da se nehaš mučiti. resno!

maja

[Onix]

Ja sej hojo mam kar hitro, pa probam iti mal na različne lokacije, da se s tem tudi izpostavljam, ker mam vedno tiste varne kraje kjer sm se včasih zatekal. Zdej pa probavam mal različnosti vnesti v vse to. Hvala Janja in Majč obema! Upam, da bom počasi splezal ven iz tega brezna. Sicer ni tako hudo kot je bilo prvič in drugič ampak je še vedno zelo hudo, sploh zato, ker so se te misli spravile na ljudi, ki jih imam neizmerno rad...

[Koki]

Držim pesti, da boš kmalu bolje!!!!!!!!!!!!!

[majč]

Onix, ti si eno močno in pogumno srce, poglej se, kaj pišeš: ...na ljudi, ki jih imam neizmerno rad... Zaradi takih tvojih resničnih vsebin in tega, kar je v tebi, si ne glede na vsakršnjo najmanjšo obsesijo preklemansko dragocen temu svetu. tega, kar imaš v sebi, to radost in moč srca, tega svetu manjka. ranljivost je lahko velika, obsesije so boleča reč, vem to. ampak ti nisi ta problem in ta motnja, ti si vse kaj drugega. in kdor nosi v sebi prav tako močno in pogumno srce, to začuti. in tebe tu se čuti. razumeš. če bi bil jebi veter se sploh ne bi sekiral za to, da se ti to dogaja. bi bilo pa dobro, da se odvežeš teh zadev, da skušaš ugotoviti, kaj z tega dogajanja zase pridobivaš in ali bi slednje lahko poiskal na drugačen način. tak, da ne bi tirjal toliko enega trpljenja. če te kaj mori ali si kaj očitaš, si oprosti, ker verjameš ali ne, če nas življenje kakorkoli udari po prstih, se to včasih zgodi pomojem, da ravno zato, ker naš Bog, ki je ljubezen sama, ne bi dopustil, da bi njegovi ljubljenci, ki so bili v kateremkoli smislu deležni velike Božje milosti, popustili v ljubezni do bližnjega bodisi zaradi egoizma ali česarkoli. obsesije se zdijo nesmiselne, vendar pa tirjajo trpljenje in skozi slednje se značajsko človek prečisti. ne vem, če razumeš, ampak saj vidiš, da se tudi sam trudiš, da ljubezen ostaja. da ostajajo tiste pristne vsebine.

Razumem, da trpiš, ker sem trpela tudi sama na podoben način, čeprav so bile vsebine druge in ko te berem, te razumem in si neskončno želim, da bi lahko to breme odložil. Meni denimo je pomagalo, da sem v projekt samopomoči vključila Boga in mu izročila breme. Ker sence tega ne zmorem, kar, verjamem, zmore prav on.

No, ravno si prepevam te pesmice, ko čistim stanovanje mojega fanta in zdaj se bom spravila še na likanje, česar ne maram in ena od pesmi gre takole:

"Hodim po tej poti, a moj duh je še mehak,
padam, vendar stalno grem naprej.
Vem, da bom napravil še na tisoče napak,
a daj mi moči za nov korak."

In dragi Onix, razmisli o igranju košarke. Rekreativno. Gotova sem, da imaš koga izmed svojih dragih, in se ti bo rade volje pridružil pri igri. Čas je, da si nehaš očitati, karkoli že, in da se vrneš v običajno življenje. Verjemi pa mi, da boš na koncu te borbe močnejši in boljši prišel ven iz te neprijetne in mučne situacije.

Razmisli o vsakdanjem življenju in se loti tega, kar in vedno rad počel in še česa, kar si želel početi, pa se še nisi lotil.

Ti pošiljam navijače:

 


drži se!

maja

[Suzy]

Majč ti pa res znaš človeku seči s svojimi besedami do srca,....
Res je Onix kar je napisala Maja,si eno dragoceno bitje z veliko srčnostjo v sebi in tudi jaz ti želim,da
bi se to breme obsesij bolezni čimprej zmanjšalo na minimum,...drži se

[majč]

hvala Suzy

fenomenalno opiše svoja verska čustva, kjer se vidi, da ta človek črpa pa ogromno moči iz svoje vere, naslednji pisec tega komada. In vokala sta neverjetna. Jaz sem letos čisto ganjena od teh praznikov. Prvič po stotih letih, da sem za cel teden odložila sodelovanje v obliki prostovoljnega dela in da čutim vse tole:


http://www.youtube.com/watch?v=FYFIKC3kBhg&feature=relmfu

[majč]

Onix, samo imej se rad. je že čas. ker si ljudem okrog sebe v večje veselje, kot verjameš in komaj čakajo, tako kot ti, da tale kriza mine 

maja

[Onix]

A vi pol mislite, da je vse pri meni to samo OKM in da bo s časom šlo preč? Aja pa hvala Majč! in Suzy !

[alexx]

Ne mislimo, ampak vemo. Vem, da ti je to težko za verjet a izginjat bo začelo, ko boš na pravi dozi zdravil kakšnih 14 dni. Je pa težko.
Jaz vem, da si ti en krasen človek Onix. Vem. Vsiljivke se nanašajo na ljudi ki jih imaš rad prav zato ker te zanje skrbi.

Poskusi se čimerkoli zamotiti. A nisi en krat omenil, da zbiraš nekatere stvari? Morda lahko kaj pomagamo. 

[Onix]

Hvala ti Alexx!

Ne zbiram nič ne hehe, to si me z nekom zamenjala. Drugače pa res upam, da maš prav in da bodo zdravila nredila svoje, pol je pa na meni, da se vrnem nazaj v življenje in odrastem. Zelo sm vesel, da je toliko ljudi tukaj gor, ki hočete pomagat tako da res vsem hvala!

[Janja]

Onix!

Ja, bo bolje. Verjemi in zaupaj strokovnosti dr. Dernovškove.

Sedaj bom pa napisala nekaj, kar je meni dr. Dernovškova pojasnila. Veliko stvari se da narediti s psihoterapijo in delom na sebi. Ko pa delaš ogromno in več let skupaj, rezultati pa so minimalni, potem pač potrebuješ zdravila, ker greš potem lažje naprej.

To je govorila o mojem primeru. Najprej motnja ni bila prepoznana, potem sem mislila, da gre za socialno fobijo, kasneje sem imela še nekaj negativnih izkušenj in zato sem prišla k njej relativno pozno.

Rekla je, da če bi lahko že sama naredila, bi pač lahko, ker sem ena izmed tistih, ki sem ogromno delala. S tem me je tudi prepričala, da so v mojem primeru nujne tablete. Jaz sem se tablet bala iz večih razlogov. Prepričala me je in res mi ni žal.

S pomočjo tablet sedaj lahko ogromno delam na sebi. Če hočeš delati na sebi in hoditi na delavnice, psihoterapijo, skupine, potem moraš vsaj za silo funkcionirati. V tistem najhujšem stanju tega ne zmoreš.

Te pa opozarjam, da ne boš obupal, če tablete ne bodo prijele hitro. Jaz sem čakala precej dlje kot ostali, ampak ti namenoma ne bom napisala koliko je to bilo.

Potem pa, ko so tablete prijela, me pa nihče ni več ustavil.

Pa imam sedaj za sabo eno najtežjih mojih obdobjih in se simptomatika ni povečala, čeprav bi se glede na življenske dogodke lahko zelo povečala...

Tega ti ne pišem zato, da bi sebe izpostavljala, ampak zato, ker bi tudi meni kakšna taka izpoved pomagala, ko mi je bilo najhuje, ampak takrat ni bilo še DAM~a. Sedaj pa se tudi v teh zgodbah nisem našla, ker so bile drugačne od mojih....

Drži se!

[Onix]

Hvala ti Janja!

Kako je blo pa s stranskimi učinki pri tvojem višanju in kako sta z Dernovškovo iskali dozo? Sam zdej dvigam za 25mg na 14 dni, po tem zadnjem dvigu pa nimam nobenih stranskih učinkov več. Najhuje je bilo pri drugem...

[Janja]

Onix!

Nisem imela stranskih učinkov in višala sem tako kot ti ~ to se pravi 25 mg na 14 dni. Je sicer dalj časa trajalo, da sem prišla do doze, ki mi je začela prijemat, ampak vseeno.

Sem pa veliko spala. Dr. Dernovškova mi je razložila, da je to posledica OKM~ja, ki zelo utrudi telo. Obsesije in kompulzije...

V bistvu sem baje imela še srečo, da nisem zaradi tega padla v depresijo, ker se to baje pogostokrat zgodi, če motnja traja več let in in izboljšanja...

Meni je začela prijemati doza 150 mg. Zmenjeni pa sva bili, da višava do doze dokler ne bom čisto OK. Skratka, te težave in strahovi v zvezi z bruhanjem so se umirili. Še vedno imam emetofobijo (in jo bom najbrž imela do konca življenja), ampak to me ne ovira, ker se lahko umaknem. Nimam pa več stalnih slabosti in tudi bruhanja in diareje...

Imam pa še eno obliko OKM~ja ~ strah pred umazanijo, in sicer kar konkretno. Sem bila kot otrok okužena in imam kar nekaj zelo težkih izkušenj na podlagi tega. Ker je bila zadeva čisto realna in nič OKM~jevska, je ostal strah v meni. Ampak jaz pač sedaj pretiravam. To je dejstvo. To mi je pa še ostalo in na tem bo treba še delati. Sedaj sem na 200 mg in rečeno mi je bilo, da bova višali, če bo treba.

Onix, počasi se bo izboljšalo tudi pri tebi!

Lepo bodi!

[Onix]

Hvala Janja, pri meni je zdej tko, tesnoba se je umirila ampak misli pa ne. Še vedno me skos sili k ruminiranju in zagotavljanju in spraševanju drugih... Samo pomoje je vedno tako, da gre najprej tesnoba, misli pa kasneje? Mogoče se pa že počasi bližam pravi dozi, ker je Dernovškova rekla, da računa tam okoli 300. Danes je pa četrti dan na 275...

[Koki]

Onix, seveda bo kmalu bolje. Drži se-

[redondo]

zdravo onix tudi sam sem dvignil dozo na 25 mg ecytare. po enem tednu se mi je pojavila tesnoba in nek mrazenje ter sevpovrnili strahovi predvsem pred psihozo  ali je mozno da se  stransji ucinki pojavijo po komi   1 tednu