Panična motnja in nerazumen partner!

[trzinka]

Trzinka, tudi ti se pomiri  pomezik


Sem čist asertivna in mirna, nič bat....ne napadam in ne grizem, pomembna je odrasla in zrela, mirna  komunikacija, nikamor ne pridemo z napadalnim tonom, mar ne.....

[Slavka]

Toliko besed za prazen nič? Mišek se je obrnila na nas v svoji stiski, sedaj pa se je vse skupaj sprevrglo v dokazovanje "kdo od nas ima prav"... to pa njej ne bo kaj dosti pomagalo.

Problem pa je to, da starsi avtorice ne vedo niti, da ima  anksiozne motnje.

Ne vem, zakaj bi bil to problem? Tudi moj oče ne ve, da imam anksiozno motnjo ter, da jemljem antidepresive. Vsak se sam odloči KOMU bo povedal za težave, ki ga pestijo. Če Mišek svojim staršem tega ni zaupala, ima verjetno že svoje razloge.

Predlagala bi, da pustimo medsebojne zamere in dokazovanja, ter se usmerimo v spodbujanje avtorici te teme.

[Smokyboy]

Toliko besed za prazen nič? Mišek se je obrnila na nas v svoji stiski, sedaj pa se je vse skupaj sprevrglo v dokazovanje "kdo od nas ima prav"... to pa njej ne bo kaj dosti pomagalo.

Problem pa je to, da starsi avtorice ne vedo niti, da ima  anksiozne motnje.

Ne vem, zakaj bi bil to problem? Tudi moj oče ne ve, da imam anksiozno motnjo ter, da jemljem antidepresive. Vsak se sam odloči KOMU bo povedal za težave, ki ga pestijo. Če Mišek svojim staršem tega ni zaupala, ima verjetno že svoje razloge.

Predlagala bi, da pustimo medsebojne zamere in dokazovanja, ter se usmerimo v spodbujanje avtorici te teme.

Jaz sem za. Me pa malo skrbi, ker se Mišek nič ne javi, da bi nam sporočila novice, ali pa vsaj dala znak, da nas še spremlja (saj ne, da bi zadnjih deset postov kaj zamudila )

[martinca]

Trzinka, ti si mi prva rekla, naj se pomirim, zato ti svetujem isto. Ampak zdaj pa imas pomoc in ze poslusam na racun mojega pisanja, celo moje uporabe smeskov in sumnikov, kot da ste otroci!  Vsebina pisanja je po moje še vedno na prvem mestu, ni na prvem mestu zunanji celofan in fina komunikacija, ki je vsak  ne prezmore in niti slucajno zato ni manj ali vec vreden.

Moja vsebina je bla v resnici usmerjena samo v problem avtorice. Jaz odlocno pravim,da je treba takoj prepreciti  partnerjeve  izpade, dokler je še mlad. Morda, ce bi starsi Miska vedeli za njegov odnos, bi morda kljub nepoznavanju dusevnih motenj stopili na njeno stran in ze zaradi nasilja od njenega partnerja zahtevali, da se v njihovi hisi do njihove hcere in otrok obnasa normalno! Na to sem  jaz ciljala. Ceprav odnosi med Misko in starsi ocitno niso topli, ampak nikoli se ne ve, morda bi jo zascitili. Misek je za vse sama in nihce ne ve, kaj se ji godi, kar pa je za zrtev nasilja najslabse.

Smokyboy, mene tudi skrbi.

[Slavka]

Me pa malo skrbi, ker se Mišek nič ne javi, da bi nam sporočila novice, ali pa vsaj dala znak, da nas še spremlja (saj ne, da bi zadnjih deset postov kaj zamudila

Ja, saj morda se pa ravno zato ne javi...   Tudi jaz upam, da bo zopet kaj napisala, kajti le tako ji bomo lahko tudi mi kaj svetovali...zgolj pisanje naših postov ne bo premaknilo stvari na bolje....tudi tukaj je namreč, kot vsepovsod, potreben "dialog".


P.S.: Smokeyboy, tvoji posti so mi prav všeč  

[trzinka]

se čist strinjam Slavka 


upam, da si u redu Mišek , zjokaj se, ti bo lažje, potem pa poizkusi zbrati moč in narediti prve korake, kakršnekoli, samo, da bo bolje...

[Smokyboy]

Dragi kolegi,

kot je Slavka ugotovila, nas je besedni dvoboj malce zanesel, pa sem tudi jaz pozabil, da ne gre za dogodek od včeraj. Sedaj bo tema počasi stara dva meseca (je pa morala biti tema, ko sem jo jaz ponovno odprl, še v seznamu na prvi strani tem podforuma) in stanje se je vmes verjetno že kaj spremenilo (iskreno upam, da na bolje). V tem smislu izpade naše kreganje, kaj naj Mišek stori, skoraj smešno, čeprav problematika debate to vsekakor ni.  Mišek je bila sicer aktivna še v začetku tega meseca, tako da očitno še preverja, ali je kaj novega. Prepričan sem in jo za vsak slučaj k temu še posebej pozivam, da nas razsvetli s tem, kako se je vse skupaj razpletlo.
Če se bo izkazalo, da je storila to, kar ji je martinca svetovala, in je tako izpadlo najbolje, se že vnaprej posipam s pepelom. V vsakem primeru pa sem zakopal bojno sekiro (pa ne da sem jo sploh kdaj izkopal) in v krog pošiljam pipo miru. 

[Slavka]

 

[trzinka]

  se pridružujem, tema ni niti tako stara, je še vedno brez razpleta dogodkov....

[Mišek]

No no, kaj se pa greste, prav sem se nasmejala    Jaz se zelo opravičujem, ker se nisem prej javila, otroci mali in veliki(mož) Tako,...ufff sploh nevem kje začet? Kot prvo se vsem zahvaljujem na odgovorih res ste zlati da stojite ob strani
Hmmmm, nič, ležim na postelji, levo od mene partner smrči, desno v posteljici moje dete sladko pančka, jaz pa bedim, spi se mi za znoret, nemorem pa zaspat, kronično sem že izčrpana....
Vglavnem, situacija z mojim partnerjem ni lih bleščeča, udaril me več ni od takrat, je pa poskušal in se je kontroliral imava pa cele bitke-naši pogovori ki so bili enkrat umirjeni so postali samo kričanje in žalitve
Meni se srce para, ker najin otrok to posluša Da vam ne dolgovezim, oba sva kriva in izčrpana, ne opravičujem njegovega vedenja, daleč od tega!!! Jaz sem sigurna, če nebi imela paničnje motne, da se to nebi dogajalo, ker bi takrat stvar vzela vse v svoje roke, ker pa sem paničar, to partner podzavestno ve , izkorišča na tak način mojo šibkost, ve da se bojim ostati sama......jooooj še in še je tega, nisem niti jaz zlata, imam zelo ojster jezik, ko čutim nevarnost napadem, včasih tudi preveč burno, za to pa sem zahvalna moji materi!!!!!  Moja mati ve da sem paničarka,kakšni so njeni odzivi vam nebi govorila......nebi vas rada morila o vsem tem, mene bolj zanima ena stvar: COAXIL tablete jemljem že 3 mesce-obup od obupa, počutim se groznoooo, take stranske učinke pa še nikoli, res da prvič jemljem AD, samo to je noro res, slabše kot preden sem začela jemati? Nemorem več tako funkcionirat, zaspana, izčrpana, vrtoglavice, slabost, in še in še....sedaj grem res spat, se oglasim jutri zvečer, da preberem kaj sem vam napisala,hahaha, se mi na pol spi, pa je verjetno milijon napak, se opravičujem Lahko noč

[martinca]

Najbolj vazno je zdaj prav zdravilo.  Nisi edina, ki ji Coaxil ni pomagal, 3 mesece pa je vec kot prevec trpljenja, zato poklici psihiatra in ti naj menja antidepresiv za enega ucinkovitega! Po telefonu mu povej, mogoce ti bo samo po telef. pogovoru takoj napisal nov recept, da ne cakas vec. Upam! 

[Smokyboy]

Hm,videti je, da pat pozicija še kar nekako traja. Sem bil v podobnem položaju, ampak se je stanje izboljšalo. Glede zdravil pa se strinjam, da je 3 mesece dovolj za vsak AD da prime, ali pa ga je smiselno menjati. Vprašanje je le, koliko varne izbire je pri tem, če slučajno še dojiš.
Drugače sta pa zaspanost in otopelost pogosta spremljevalca zdravljenja z AD. Je pa tako, da se po določenem času telo verjetno nekoliko prilagodi in se to ne kaže več tako izrazito.
Me veseli, da smo te nasmejali. Bi te še, ampak ne na tak način kot prej. Zanima me pa vsekakor, kako se je stvar razvijala. Praviš, da pogovori niso več to, ampak tekmovanje v kričanju. Joj, ko le ne bi poznal teh stvari iz prve roke. Za dojenčka verjetno ni prijetno, ampak ko otrok začne te stvari razumet, pa to postane zanj prava travma. Pa ne mislim zdaj, da lahko z ukrepanjem počakaš še leto ali dve.
Že to, da te je partner poskušal ponovno udariti, je kritičen podatek. Verjamem, da pride kdaj do tega, da bi človek nekomu najraje primazal klofuto, ampak če to tako pogosto in očitno nakaže, potem je neodgovorno predlagati strpnost.