Upam in vem,da me boste spravili v malo boljšo voljo,kot sem trenutno.
Problem je namreč sledeč.
Trenutno sem samska,pred več kot dvema letoma pa sem imela fanta s katerim sma imela vredu zvezo vendar sma se odločila,da zaradi razdalje pač to zvezo prekinema,ker ni imela prihodnosti in sma se prijateljsko razšla.Nekaj je bila kriva razdalja nekaj pa tudi moji dvomi kaj si njegovi starši mislijo o meni in ali sem dovolj dobra zanj vendar mu tega nisem nikoli povedala.Od takrat naprej pa me skoraj pri vsakem dejanju spremljajo nekakšni strahovi oz. niti sama ne vem kako bi vam to opisala čeprav vem,da se marsikomu dogaja enako ali pa vsaj podobno kot meni.
Ni važno ali je to v službi na delovnem mestu,pri zdravniku,v trgovini,pri pogovoru z znanci ali neznanci da ne omenjam da na javnih mestih sploh ne morem jesti kaj šele koga spoznati in srečati mogoče sorodno dušo,ker dobim takoj ledeno mrzle roke po vratu in prsih ter pod ušesi pa rdeče fleke,ki pa čez čas izginejo ko se sprostim oz umirim ali kako naj temu rečem oz. kar zginejo.Vendar je tisti trenutek zame najbolj boleč in še psihično zelo utrujajoč.
Takrat ko se mi to pojavlja imam tudi zelo visok pritisk in srce mi razbija kot noro,če se lahko tako izrazim pa sem pomislila,da imam mogoče zaradi pritiska to,vendar dvomim.
Resnično bi se rada znebila tega (bremena) in zaživela življenje,ki sem ga imela pred tem,ki je bilo čudovito.
Nasplošno sem zelo komunikativna,vendar sem se marsikateri možnosti v življenju izognila ravno zaradi tega problema,ki me počasi razžira že od znotraj in bi mi prav prišla kakšna spodbudna beseda kako naprej.
Lep pozdrav.
Mala
