Še en....

[newMan]

Pozdravljeni.

Sem nov na forumu in moram povedati, da sem prebral že kar nekaj tem, sem pa tudi dolgo razmišljal ali naj še jaz predstavim svoj problem ali ne.

Letos poleti se mi je dan po žuranju na morju sredi kosila pojavil nenavaden občutek, ki sem ga zaznal prvič, in sicer občutek slabosti,razbijanje srca, občutek, da komaj lovim sapo. Zapustil sem kosilo in šel malo na sprehod in stanje se je umirilo. Problem pa je nastal po tem, ko sem začel razmišljati, kaj bo oz. kako bom odreagiral, če se ta občutek ponovi. Npr. v avtobusu na dolgi poti, ko ne bom mogel kar na "sprehod". Javnemu prevozu sem se začel izogibati.
In tega me je strah. Nimam pa npr. težav z vožnjo na vlaku (kjer bi lahko v času napada šel na wc in se malo zbrihtal), le avtobusa me je strah.
Doma, v službi načeloma nimam težav,tudi, ko sem s prijatelji načeloma ne, še posebej pa ne trakrat, ko svoje misli preusmerim v kakšno dejavnost, včasih pa se mi zdi kot da bi kar namenoma želel vzpodbuditi ta napad čudnega občutka pri sebi(hitro bitje srca,lovljenje sape), saj čedalje bolj pogosto razmisljam kje in kdaj se mi lahko ta občutek spet pojavi. Težko se sprostim,sem neprestano v "stanju pripravljenosti".
Če gremo s kolegi žurat in spijemo nekaj alkohola nimam nikoli težav,saj se mi zdi, da kar pozabim na strah.
Nikoli se mi še ni zgodilo, da bi padel v nezavest,da bi bruhal ali kaj podobnega. Ne jemljem nobenih tablet,ker želim te napade prebroditi sam, tudi v moji družbi se mi zdi,da nobenemu ne morem razkriti svojih težav, saj se mi zdi, da noben tega ne bi razumel. Zadnje čase nisem preveč zaposlen, imam dosti prostega časa in posledično zato tudi več časa razmišljati o mojih težavah,pa čeprav nočem. Razmišljal sem tudi, da bi mogoče šel k zdravniku in razložil situacijo, vendar bi zadevo rad rešil sam, saj kar ne morem verjeti, da ne bi mogel kontrolirati svoje psihe, saj sem bil včasih v tem zelo dober. 2,3 lete nazaj smo kadili kar precej marijuano in je bila dostikrat situacija, ko sem bil kar precej "zadet" , na kakšnem slabem zraku in je bilo potrebno velikokrat umiriti svoje misli in se prilagoditi situaciji. Trave ne kadim že 3 leta.
 Ta forum se mi zdi zelo koristen in upam, da še meni namenite kakšne napotke za lažja soočenja z mojimi težavami.

lp,
E

[Slavka]

NewMan  pozdravljen.

Letos poleti se mi je dan po žuranju na morju sredi kosila pojavil nenavaden občutek, ki sem ga zaznal prvič, in sicer občutek slabosti,razbijanje srca, občutek, da komaj lovim sapo. Zapustil sem kosilo in šel malo na sprehod in stanje se je umirilo. Problem pa je nastal po tem, ko sem začel razmišljati, kaj bo oz. kako bom odreagiral, če se ta občutek ponovi. Npr. v avtobusu na dolgi poti, ko ne bom mogel kar na "sprehod". Javnemu prevozu sem se začel izogibati.

Po opisu sodeč si doživel panični napad....to je izredno grozen občutek, ko se nam zdi, da bomo kar umrli, se nam bo zmešalo, bomo izgubili zavest ipd. ... vendar se nič od tega ne zgodi in to je "dobra" stran tega. 

Seveda s izogibanjem situacije, kjer te tej občutki prevzamejo (v tvojem primeru javni prevoz), nič ne rešimo.  Predvsem je potrebo izpostavljanje, kajti tako sami sebi dokažemo, da zmoremo, da še vedno obvladujemo sebe in svoje misli. Pričneš postopoma, ter tako krepiš zavest, da se ti ne bo nič zgodilo.

Doma, v službi načeloma nimam težav,tudi, ko sem s prijatelji načeloma ne, še posebej pa ne trakrat, ko svoje misli preusmerim v kakšno dejavnost, včasih pa se mi zdi kot da bi kar namenoma želel vzpodbuditi ta napad čudnega občutka pri sebi(hitro bitje srca,lovljenje sape), saj čedalje bolj pogosto razmisljam kje in kdaj se mi lahko ta občutek spet pojavi. Težko se sprostim,sem neprestano v "stanju pripravljenosti".

Ja, tipično za nas "paničarje", da smo venomer na preži...da pretirano razmišljamo o svojih občutkih in nazadnje ravno zaradi tega prikličemo slabo počutje, tesnobo in paniko.
V tem primeru bi ti svetovala pogosto sproščanje (npr. CD Globinska sprostitev), kajti s tem boš poskrbel, da bodo tvoje mišice bolj sproščene, pa tudi misli bolj umirjene. 

Če gremo s kolegi žurat in spijemo nekaj alkohola nimam nikoli težav,saj se mi zdi, da kar pozabim na strah.
Nikoli se mi še ni zgodilo, da bi padel v nezavest,da bi bruhal ali kaj podobnega. Ne jemljem nobenih tablet,ker želim te napade prebroditi sam, tudi v moji družbi se mi zdi,da nobenemu ne morem razkriti svojih težav, saj se mi zdi, da noben tega ne bi razumel. Zadnje čase nisem preveč zaposlen, imam dosti prostega časa in posledično zato tudi več časa razmišljati o mojih težavah,pa čeprav nočem. Razmišljal sem tudi, da bi mogoče šel k zdravniku in razložil situacijo, vendar bi zadevo rad rešil sam, saj kar ne morem verjeti, da ne bi mogel kontrolirati svoje psihe, saj sem bil včasih v tem zelo dober. 2,3 lete nazaj smo kadili kar precej marijuano in je bila dostikrat situacija, ko sem bil kar precej "zadet" , na kakšnem slabem zraku in je bilo potrebno velikokrat umiriti svoje misli in se prilagoditi situaciji. Trave ne kadim že 3 leta.

Alkohol in travca...NO GO  Oboje namreč vpliva na možgane in tudi kajenje trave je lahko sprožilec paničnih napadov ...

In če boš videl, da sam nikakor ne moreš iz tega, ti toplo svetujem obisk pri zdravniku. Kar brez zadrege mu razloži situacijo, kajti prav gotovo nisi niti prvi niti zadnji, ki se mu to dogaja. Zadnjič mi je prijatelj, ki se ravno tako ubada s paničnimi napadi, rekel, da je o njih pač spregovoril v družbi svojih prijateljev, pa so mu skoraj vsi prikimali v smislu: jaaaa...to se pa tudi meni včasih zgodi... 

To namreč ni nič sramotnega....ni znak šibkosti...ni znak norosti. Je pač odziv telesa, da se je nečesa "nabralo" preveč...in da je treba to sedaj spremeniti, če želiš dobiti nazaj svoj mir.

Na forumu obstaja kar precej tem na to področje...pa tudi nekaj spletnih orodij, s pomočjo katerih si lahko pomagaš. Za panično motnjo je zelo dobra tehnika KVT (kognitivno-vedenjska terapija).

http://nebojse.caprae.net/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=855&Itemid=83

http://nebojse.caprae.net/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=860&Itemid=84

http://nebojse.caprae.net/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=899&Itemid=84

V okviru društva DAM pa obstajajo tudi skupine za samopomoč, ki se je lahko udeležiš...deliš svoje težave z drugimi, ali pa zgolj poslušaš....Skupine so oblikovane tako, da uporabniki ostanejo anonimni in vse, kar se na skupini govori, tam tudi ostane....torej brez skrbi, da bi te kdorkoli "čudno" gledal. 

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/board,10.0.html

Sicer pa...veliko nas je, ki se borimo s takimi občutki, zato boš prav gotovo dobil dobre nasvete naših uporabnikov.

Drži se.   

[newMan]

NewMan  pozdravljen.




Ja, tipično za nas "paničarje", da smo venomer na preži...da pretirano razmišljamo o svojih občutkih in nazadnje ravno zaradi tega prikličemo slabo počutje, tesnobo in paniko.
V tem primeru bi ti svetovala pogosto sproščanje (npr. CD Globinska sprostitev), kajti s tem boš poskrbel, da bodo tvoje mišice bolj sproščene, pa tudi misli bolj umirjene. 

Najprej hvala za dobrodošlico,povratno informacijo na moje težave in za vse pripete linke, ki jih bom seveda natančno pregledal.

Me pa zanima slednje:postavim si cilj,peljati se z avtobusom daljšo pot in to mi je danes uspelo. sem ponosen nase, a zakaj potem takoj ko stopim dol z avtobusa že razmišljam kako bo na naslednji poti v smislu, sedaj mi je uspelo,naslednjič pa mi morda ne bo. tega enostavno ne razumem.... 

[Slavka]

NewMan, zato, ker v bistvu ne verjamemo, da nam bo naslednjič TUDI uspelo...imamo namreč "črne scenarije", zaradi katerih potem tudi tako počutje.
Večkrat, ko boš šel in "preživel"...bolj si boš zaupal in manj boš razmišljal o tem, kako bo naslednjič.

Tako je bilo z mano in obiskom trgovskih centrov...pa ne morem reči, da jih sedaj obožujem, vendar mi ne povzročajo več tako groznih občutkov, kot pred časom...in počasi sem prenehala razmišljati o tem, kako bo, ko bo...kaj pa veš, kaj in kako bo....saj vendarle nimamo "vedeževalnih" sposobnosti 

Sicer boš pa tudi ob prebiranju tistih informacij, marsikaj ugotovil...zato kar veselo na delo.