Da se predstavim

[Suzy]

Baje ima Cymbalta nekaj morfija v sebi in te prav nič ne boli, samo smeje se ti nonstop...

 

[cincila]

Hamuri, pozdravljena.

Moja zgodba je precej odobna tvoji. Tudi jaz sem bila vedno povsem zdrava, dokler nisem spoznala ljudi z MS-jem. Kmalu so se mi začele pojavljati vse stavri, ki jih naštevaš. No jaz jih imam še kar nekaj več... Ti pa polagam na srce, da ti ni nič, v to sem 200%. Tudi jaz sem morala opraviti MRI, da sem se končno rešila teh slutenj. Pa še vedno trzam, me mravljinči itd., vendar imam črno na belem, da mi ni nič. jaz sem zbirala pogum za MRI dobro leto -  žal mi je, da nisem šla prej, ker mi je tole čakanje pojedlo prcej živcev, pa ne samo meni, tudi ljudem okoli mene. Dejstvo je, da vsi trzajo, vse mravljinči, me smo pa takšne, da to občutimo, drugi pa ne, ker ne mislijo na to, ne poznajo MS oz. jo nočejo poznat.
Pokleg tega naj ti povem, da se MS čisto drugače začne, ne s s trzanjem in ne z mravljinci. No, jaz šele sedaj to vem, ko sem dala vse nevrološke preglede čez. Ne muči se in pojdi dol z MS foruma - ne ne fer do tebe, niti do tistih, ki so tam res bolani - verjetno ob sebi ne potrebujejo še namišljenih bolnikov. Ja, to smo, namišljeni bolniki. Glede na to, da imaš v žlahti toliko zdravnikov, verjemo, da bi ti že zrihtali kakšen pregled, če bi res mislili, da imaš MS, ker je zgodnje odkrivanje velik plus. Skratka, ne hodi po enaki poti kot jaz, podji ven, dihaj, nauži se sonca in pusti "bolezni" za seboj. Življenje je prekratko za večno analiziranje. 

[hamuri]

hvala, ceprov mam skor obcutek da men pa res ni pomoci, tko da pomoje bom morala s tem ziveti do 60ga leta, ko ze res ni vec moznosti da jo dobis no, sej na ms forumu ne sodelujem, spremljam pa. ceprov zdej ko tko objektivno pogledam je to res mal bolano.
nisem si pa mislila v vseh teh letih, da obstajajo ljudje z enakimi strahovi, tko da mi je skoraj v olajsanje da sem nasla ta forum.
sej drugace pac nekako shajam, samo vsak telesni znak ali spremembo povezujem s to boleznijo in to me res pocasi ugonablja. ravno zato pa upam da bodo ADji hitro prijeli, res upam da delujejo in bom lahko vsaj malo bolj normalna. ravno zadnjic mi je teta razlagala, da tudi ce imam to bolezen, ni normalno da imam tak strah se preden se sploh pojavi (ceprov je tud ona rekla da nimam). nevem, ce se bom kdaj iz tega izkopala..

[Smokyboy]

Tudi jaz sem imel v preteklosti takšne hipohondrične izpade glede MS, raka, ma celo aidsa (pa nisem v nobeni tipični rizični skupini). Sem tudi opravil neke neprijetne preglede na ta račun, ampak potem me je to nekako minilo. Je pa verjetno pustilo posledice, ki so se pokazale šele kasneje (depresija).
Tako da se počuti med domačimi . Poskusi gledati na to tako - ko se zjutraj zbudiš in greš ven, se ozri okoli in pomisli, kako lepo je, da si živa in nisi dokazano bolna (če se že težko prepričaš, da si popolnoma zdrava), tako da lahko užiješ dan na enak način kot vsi zdravi (carpe diem ali kako že).

[cincila]

Hamuri,
jaz še vedno opazim vsako spremembo in mravljinčenje, pa sem dala MRI skozi. Pred kratkim sem bila še pri ortipedu, so mi slikali hrbtenico in tudi vse bp.
Če ne vidiš drugega izhoda pojdi na MRI. Priporočam pregled pri nevrologinji dr. Marjetki Clemenz - mene je takoj poslala na MRI (nisem niti vprašala) in verjamem, da bo tudi tebe. Potem boš vsaj živela lahko. če bi lahko zarvrtela čas nazaj, bi opravila MRI preden mi je strah pred MS pojedel vse živce. In ja, tisti ki zbolijo ponavadi jniti ne poznajo MS-ja pred tem. Jaz imam pa ta strah že par let. No, sedaj ne več, kjub temu pa nisem čisto 100% mirna. vendar za to je potrebno delo na sebi. In ne, nisi edina. Moj osebni zdravnik je rekel, da je strah pred MS postal že popularen  , saj se čisto vsak lahko najde v teh simptomih, ker jih je milijon. Večinoma pa so povezani s stresom.
Ravno par dni nazaj sem slišala po radiu, da je danes povprečen študent toliko v stresu, kot je bil v 50-ih letih že psihični bolnik (v bolniciIn zato naraščća strah pred MS-jem, ker so simptomi enaki. Danes pa so toliko bolj pogosti. LP

[hamuri]

hvala vidva, moram rect da sem pristopila k vsakodnevnemu zivljenju z malo manj pesimizma, vsec mi je kako razmisljata. pocutim se ene miljonkrat bolje kot mesec dni nazaj, ko sem zacela jemati ADje zvecer lazje zaspim in zbujam se spocita in nimam vec stalnega strahu pred prihodnostjo. seveda se kaksna misel se prikrade, a zelo redko in v manjsem obsegu kot prej. sploh si nisem mislila, da se bom se kdaj pocutila normalno, pa je kot kaze tudi to mozno. vsak dan pa mi gre malo bolje.

[lilsar]

Pozdravljeni vsi na forumu!

Vidim, da je od zadnje objave v tej temi preteklo že kar nekaj časa, vseeno upam na odgovor.
Ker sem se znašla pred enakim problemom kot Jerry nadaljujem kar tu.

Jerry je šlo za psihološko ali telesno bolezen?
Upam, da je s teboj vse ok.


Lep pozdrav!

[jerry2]

Jaz mislim, da gre za pokvarjeno električno kemično ravnovesje v telesu, verjetno zaradi stresa. To opažam šele zdaj, ko sem se rešil strahu pred ALS (ne pa simptomov).

Definitivno je stres lahko nekaj zelo hudega, moj tast je doživel stres nekaj dni zaradi nekega dogodka, ki ni bil niti objektivno (za druge) stresen in je na zdravljenju v Polju, ker se je čisto izgubil. Nevrološko je zdrav, naredili vse preglede. Ja, seveda, tesnoba oz. to kar večina pravi "psihično" se mi ne zdi samo psihično, ampak sprošča določene hormone, spreminja električno aktivnost itd.

Trzanje je zame posledica povečane električne napetosti, ki so jo naredili stres oz. pri meni dolgotrajna tesnoba (8+ let).

Jerry

[anastasya]

Zivjo!

Tudi sama hipohondriram ze nekaj casa. Ampak odkar mi je pa upadlo stopalo decembra lani, pa ne morem dati iz glave bolezen ALS. Maja sem opravila EMG rok in nog in je bilo vse v mejah normale. Leto pred tem pa tudi MRI glave in je bilo tudi vse b.p. Moj zdravnik mi je rekel, da ta bolezen se na MRI-ju pokaže veliko prej, preden se začnejo pravi simptomi. Od februarja dalje opažam tudi upadanje mišične mase po celem telesu. Roke imam že koščene kot okostnjak ali starec. Kakšna dva tedna nazaj so se mi začeli še trzljaji po telesu in sem šla samoplačniško nevrologu, pa je rekel, da je vse b.p., in da bi po njegovem ta bolezen pokazala že na EMG, ki je bil 6. mesecev po začetku simptomov. Čeprav mi ne more nič garantirat. Predlagal mi je pa ponovni EMG čez pol leta...neverjetno me je strah, sploh ker vidim da mi upadajo mišice, teža pa ostaja vseskozi enaka...aja, pa probleme imam tudi z dihanjem...ponoči se zbudim, ker imam občutek, da ne morem dvigniti prsnega koša...nasploh imam dihanje upočasnjeno, moj osebni zdravnik pravi, da je vse v mejah normale, a me je vseeno poslal pulmologu. Pred začetkom teh težav sem imela eno leto kronične nespečnosti. Zdaj jemljem Mirzaten in Kventiax, da sploh lahko zaspim. Moj zdravnik pravi, da je zmanjšana mišična masa posledica enega leta nespečnosti in da se mora telo zopet navaditi, da spi, potem se bo pa začelo obnavljati...tako me je strah te grozne bolezni...imam samo 29 let in 2 leti starega otroka...tako me je strah....je imel kdo od vas podobne simptome, pa se je izkazalo, da gre za odvečni strah?

[Loredana2004]

Pozdravljeni,
Še ena nova  . Tudi z en kup tezav. Kje ste vsi, ki ste sodelovali v tej temi, leta nazaj. Me zanima kako ste?
Lp

[5olap]

Eni smo še kar, razen da težje prenašamo vročino in nas daje občutek osamljenosti.

Si ti stara 18 glede na username?
Mislim, da ima ta forum posebej sekcijo za najstnike, ti bo verjetno tam lažje najti sotrpine.. sicer se opravičujem, če nisi 18.

[Loredana2004]

Ne ne, to je še zelo star nick name. 2x toliko + še malo več 

[Runo24]

Evo ga, še smo eni tu.
A gospod Jerry je dobro? Je šlo vse tisto mimo? Berem in se vsaj malo potolažim, da nisem edini. Jaz imam OKM, pa tudi hipohondrijo, hodim na psihoterapije, a je to bolj tak. Zdravil ne jemljem nobenih. Zelo vesel bi bil kakega odgovor. Še bolj pogovora. Lp