FORUM Nebojse.si
Novice:
 
*
Dobrodošli, gost. Prosim, prijavite se ali registrirajte.
Ali ste pozabili aktivirati vaš račun?
četrtek, 25. april 2024 ura: 09:36


Prijavite se z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seje.


Strani: 1 ... 5 6 7 [8] 9 10 11 ... 18   Pojdi dol
  Natisni  
avtor Tema: Da se predstavim  (Prebrano 91791 krat)
0 uporabnikov in 1 gost pregleduje temo.
martinca
gost
« Odgovori #140 dne:: nedelja, 18. december 2011 ura: 01:02 »

Cincila, berem da imas Rivotril, ali 0'5 ali 2 mg?  pomisli Doslej sem isto mislila, da je najtezji apaurin.
Prijavljen
cincila
gost
« Odgovori #141 dne:: nedelja, 18. december 2011 ura: 14:30 »

Živijo Martinca,

to pomirjevalo je Rivotril- v navodilih sem prebrala, da ga uporabljajo tudi za epilepsijo.
Jaz nisem prej jemala nobenih dodatkov, sem imela pa eno leta vsak dan panični strah in okm. Potem oa en hud stresni dogodek, nezadovoljstvo v službi, vsakodnevno učenje, malo spanja in BUM- trzanje. Po googlanju pa seveda trzanje v nedogled, saj se mi je tudi strah povečal.
Prijavljen
jerry2
Aktiven član/ica
**
Odsotni Odsotni

Spol: Moški
Prispevki: 166


« Odgovori #142 dne:: nedelja, 18. december 2011 ura: 14:45 »

Hvala za izčrpno poročilo. Ja, meni tudi trza na podobne načine, torej različne vrste trzljajev so, taki kot strojnica, taki na istem mestu, "vroče točke" kjer mi pogosto trza in take ki enkrat reče pop in je konec. Najhuje je zvečer in zjutraj, seveda je to logično, takrat sem v postelji in mišice sproščene, da to najlažje dela. Dostikrat se mi zgodi, da mi trza tudi na pritisk, recimo se naslonim na ramo pa začne trzati in neha, ko jo premaknem. Me res zanima koliko tega sem imel prej, ko nisem bil pozoren.

Roke so mi najprej mrtvele ponoči ali pa čez dan če sem kaj zaspal. Zdaj se mi je že čez dan občasno zgodilo, da imam kakšne mravljince v prstih :-( Ampak če me z bucko zbadaš pa čutim, ne morem reči da mi čez dan čisto omrtvijo, samo tak nenavadenobčutek je v roki, kot da je ne čutim dobro.

Saj jaz sem zafiksiran na *** žal in to očitno samo zaradi trzanja :-( Ker objektivno gledano so moji najhujši simptomi bolečina v mišicah, tetivah, sklepih... kjer hočeš... In pa zbadanje, mrtvičenje, pekoč občutek.

Recimo skoraj neumno je da imam čudno roko, ki imam malo čuden občutek v njej, boli me po novem mišica na podlakti da res težko kaj dvignem ali pa prepognem v komolcu, ampak ne kot krč, pač bolečina je kot en konstanten muskelfiber. Leva dlan me pa konstantno PEČE. Prsti pa bolijo. Vmes pa kaj trzne. In vse ostalo mi bolj krade funkcionalnost telesa kot tisto ko trzne. Me pa najbolj skrbi.

Ampak očitno potem lahko tudi psihično ali razlog neznan trzaš... to je fajn da ti je rekla in da deliš z nami. Samo tudi pomirjevalo me ni pomirilo da bi nehal in tudi če je kakšen prijeten dan ko sem zamotim, ne gre stran ;-(
Prijavljen
martinca
gost
« Odgovori #143 dne:: nedelja, 18. december 2011 ura: 15:20 »

Živijo Martinca,

to pomirjevalo je Rivotril- v navodilih sem prebrala, da ga uporabljajo tudi za epilepsijo.


Vem, da imas Rivotril,

ampak, ali jemljes 0'5 mg ali 2 mg ?

Prijavljen
cincila
gost
« Odgovori #144 dne:: nedelja, 18. december 2011 ura: 16:26 »

Jemljem 2 mg, ampak polovičko, zvečer. Po njem sem tako paf, da ne morem povedat, komaj še gledam. Sva šla z možem predvčerajšnjim h kolegom na večerjo in jaz sem seveda vzela preden sva šla... najprej so me vsi debelo gledali kaj mi je, potem sem pa sede zaspala.  sesmejem
Saj sem rekla, da sem lani jemala 3 apaurine in en paroxat na dan pa nisem bila tako  Shocked. To je res nekaj močnega. Aja, pa zdej odkar jemljem (2 dni), mi ni nič zaspalo ponoči, zbudila sem se brez omrtvičenosti. No, mogoče zgolj slučajno, bom sporočila kako gre naprej. Danes tudi nisem še bistveno trzala, vsaj zavedno ne, ker se ubadam z nabiranjem mahu  Smiley v gozdu.
Ma mene tudi kej vedno boli, zadnja 2 tedna križ- ker sem ga pretegnila. Pa tudi kdaj me zbadajoče bolijo noge- kot, da bi me kosti bolele, ne mišice, kr neki. Ma mislim, da to vsakega kdaj boli, samo jaz vse takoj registriram.
Prijavljen
martinca
gost
« Odgovori #145 dne:: nedelja, 18. december 2011 ura: 16:48 »

Cincila, najlepša hvala za informacijo o tem, kako deluje, saj sem si tud sama mislila, da imaš 1 mg.  Smiley
Ponavadi narod jemlje 0'5 mg.... Cool
To je anksiolitik, deluje proti strahu in vsak anksiolitik povzroča odvisnost. Hkrati je tudi antiepileptik, ki ob nagli ukinitvi lahko sproži možnost epiletičnih napadov, pa čeprav jih oseba ni pred jemanjem tega zdravila nikdar imela. Ker imaš t trzanje, jaz ga namreč ne zdravim, ki traja dljke časa, veliko emsecev in veliko let, je tukaj verjetnost dolgotrajnejšega jemanja, ne samo nekaj nenevarnih tednov ali mesecev. Tako da, samo povem ti.  Naj zdraviš ali ne, zdravila nič ne odpravijo. Samo ublažijo! Kot tudi tale Rivotril, ne preprečuje, temveč ublaži oki  Vse ostalo pa zravne skasiraš v par letih. Ta Rivotril na Hrvaškem recimo dajejo VSEM pacientom z multiplo sklerozo. Moj bližnji sorodnik ima to diagnozo 4 x dokazano (vsi testi so jo potrdili) in V ŽIVLJENNJU NI NIKOL ŽIVČEN, pa mu je rekla hrvaška nevrologionja, ajde ovo jedi, nema veze jesi ili nisi nervozan,' . Pa je zavrnil. In pač živi naprej. TUDI JAZ, kljub trzanju, ki se me loti predvsem v bolečinah v križu, nočem jemati tako zelo močnih zdravil kot  je Rivotril. Nočem dodatnih problemov. Ozdravilo me itak ne bi nič drugo kot SREČA in NOTRANJI MIR : zaradi popolnoma objektivnih razlogov (osama, nezaposlenost,  telesno zdravje), SREČE NIMAM : dokler je ne bom imela, dokler se nekaj ne spremeni, bom pač trzala in jebi ga, mi dol visi  Cool Se obrnem drugam in spim naprej, ono pa neha migt ali miga kje drugje, ME TO NIKDAR NE MOTI. Panike okrog nebolečega trzanja pač ne razumem, ali pa sem pač prebutasta, da bi bila kaj panična  laughing Sem imela dovolj panične motnje, hude anse in sem si rekla, da zarad te "moje fore mojih mišic" ne bom nič živčkala. In res mi ni nič, sanjam dalje, mislim raje kaj lepega   Grin

sAJ SE BOSTE NAVADILI  oki sesmejem  Če bi izkusili pekel telesnih bolečin kot je zdrs medvretenčne ploščice, domače nasilje in kričanje zaradi nejevere in očitanje lenobe, popivanje vaših staršev ali partnerjev z družinskim zdravnikom, ki bi vm vpisal, da ste simulant in bi vaše pritoževanje nad trzanjem in ostrimi bolečinami oznail kot spremembo osebnosti  laughing, denarja za magnetno resonanco pa ne bi imeli,   invalidnost, nastanek telesne hibe, gorje v domači hiši zaradi alkohola, pretepanje s  pijanim sosedom, celo policijsko zasliševanje po krivici z grožnjo prisilne oprivedbe po krivici!,  hehehehe

 vam ne bi bilo nič hudega in ne bi nič jamrali, če vam kaj "malo miga". To miganje ni nevarno.

 Ne bi se opazovali tolko,  ker to je že smesšno, ko in velikega razloga za to da iščeš probleme tam, kjer jih ni. Bili bi mirni že zarad  odsotnosti hude telesne bolečine, hude groze in krivičnega osmešenja   Osnova je namreč, da ni bolečine .

lih tako lahko življenje uživaš v svojem dometu, kolkor ti pač omejitve dopuščajo.  sesmejem

« Zadnje urejanje: ponedeljek, 19. december 2011 ura: 01:27 od martinca » Prijavljen
ljuba
Aktiven član/ica
**
Odsotni Odsotni

Prispevki: 98


« Odgovori #146 dne:: nedelja, 18. december 2011 ura: 19:33 »

Jerry, ali ti je rebolj kaj rekel, kaj bo treba dat skoz oz koliko casa imas lahko take simptome, ce so psihicno pogojeni? Torej, kaj narediti, da se prenehajo?
Mene tole zanima - OK, ali to pomeni, da me bodo taki simtomi (razni fizicni) spremljali zdaj do ... zmeraj?? Ali lahko dejansko s prishoterapijo to spremenim?

Martinca - jaz zase bi rekla,da je mje trenutni dogajanje ravno zaradi vseh bed izkusnje in mojega dojemanja le-teh (alkohol pri fotru in njegovi izgredi, mah se mnogo tega, ne bi tukaj..).. In ce bi bilo tok izi, da izbrises vse te skrbi, pol ne bi  tu debatirali.Ja saj na zavestni ravni se nekako zavedas, da morda nima smisla, ampak jaz si enostavno nisem znala pomagat ne razmisljat o vsem in obsesirat.
In ja s prekomernim ramisljanjem in obsesiranjem sem si definitivno pridelala mnogo simptomov, ki so izginili ob bp rezultatu. No ne vsi, nekateri se pojavljajo (omotica, tremor..) zadnje case sicer ob bolj zivcnih dneh. In pomaga mi,da si zacnem ponavaljat "zdrava sem" in nacrtno zatirat take misli. Resim se jih pa ne.

No meni tudi roka zaspi vcasih ponoci, ce spim na boku. Se spomnim,da sem enkrat na sluzbeni poti se zbudila, da sploh nisem mogla roke dvignit, da sem jo pol z drugo roko in mi je zapestje kar dol padlo, sploh nisem mogla nadzirat. Ampak pac je zaspalo in ko se kr prisla nazaj, je bilo bp. ampak zaspi mi veckrat.. no vsaj zaradi tega se ne obremenjujem.

Cincila, jaz sem bila samo samplacnisko tudi pri Clemenzovi - no ona je meni MS skoraj izkljucila poslala na neinvazivne teste, na nevroloski pa jih kaj dost ni zanimalo, naredili so en kup fizicnih testov in direkt na lumbalno punkcijo ..  Ko sem to majo zdravnici povedala je rekla, da je Clemenzova starejsa in izkusena, da ce me je na NK pregledovana kaksna mlajsa - in ja ena cist mlada je delovala. Je bila pa mja OZ zadovoljna,da so me poslali na LP, da bo vsaj kao pol jasno.. Sicer jaz ne verjamem,da imam MS, tko da ce bi LP pokazala +, bom v ornk soku.. Ker jaz pa nimam nobenih drugih simptomov za MS, razen unih sprememb na mozganih (take spremembe se vidijo tudi pri tistih z migrenami - jaz jih imam).

Jerry, ali si sel v tem casu kaj na dopust? Pises, da tudi ce se sprostis, da ni spremembe. Pri meni so bile na bolje,ce sem bila na morju ali na gorenjskem, doma pa vse spet slabse.

 rozicodam rozicodam rozicodam vsem
Prijavljen
jerry2
Aktiven član/ica
**
Odsotni Odsotni

Spol: Moški
Prispevki: 166


« Odgovori #147 dne:: nedelja, 18. december 2011 ura: 19:56 »

ljuba: Po pravici povedano, mi ni dr. Rebolj nič rekel, kdaj bi se to lahko prenehalo, če je psihično. Pravi, da je psihično lahko skoraj vse, torej vsi možni simptomi. Ko sem ga vprašal če je možno, pravi da je vse možno... Oz. ja on je 99% prepričan, da je psihično glede na mojo "zgodovino". Kao ne smem to jemati ločene od vsega ostalega kar se mi je že dogajalo.Sem rekel če ne morem biti res bolan ne glede na hipohondrijo, pravi da lahko, samo moji simptomi so nevrološko konfuzni. Jaz sem se osredotočil na trzanje + tiste krče v stopalih (ki me itak ne zagrabijo če palca ne skrčim), torej samo na znake A**, ostalo gre pa mimo mene (nemenje udov, zbadanje, pekoč občutek, predvsem pa vse možne bolečine)...

Ni rekel koliko lahko traja, verjetno dokler ne bom razumel, zakaj se mi to dogaja, razumel bom pa preko psihoterapije. Saj jaz recimo imam že leto ali dve zelo žive, izčrpavajoče sanje vsako noč skoraj. Večina sanj je slabih, bežim ali se borim (odvisno ali imam orožje ali ne), ali pa padam v prepad. In dejansko zdaj ko sem zaćel malo beležiti vse skupaj vidim da je 80% sanj res iz tega sklopa, bežanje, borba ali padanje... Da to pomeni konkretno kaj nisem prepričan, pa vseeno...

No seveda se menda tudi ne bo nehalo, dokler bom mislil, da umiral. Ni pa to verjetno dovolj...

Pa še k drugem vprašanju... Bom pošteno priznal. Vmes sta bila dva dni, ko sva šla z ženo na morje (to je bilo po malo manj kot enem mesecu trzanja in vsega) in takrat je trzanje šlo na tako malo, da sem mislil da bo nehalo in je šla moja morala zelo na gor. Pa nisem samo hodil okrog, sem tudi ležal v hotelu in bral, torej takrat, ko najbolj zaznaš vse to in prav gotovo nisem "prezrl", ampak dejansko ni bilo toliko, par na dan, to je normalno. Tudi roke mi niso zaspale. Ni pa šlo VSE stran, recimo ta čudni jutranji tremor je bil še prisoten, tudi trzanje se je na dan odhoda poslabšalo (ali pa dan prej, ne vem točno) in predvsem noge so me bolele zelo, tako da sem se moral med 2 urno vožno preobuti, ko sva šla do mesta sem skoraj jokal... Tekel sem pa lahko malo tam ob morju, v supergah je bilo pa bolje. Skratka, samo trzanje se je pa pomirilo 95%, pa po podplatih me je prej zelo tolklo. Doma, ko se usedem za računalnik, me pa spet v ramo in povsod in od takrat je šlao spet na slabše in tudi noge me bolj bolijo (kakšen dan morda malo manj pa spet bolj), še druge mišice so me začele boleti ki me prej niso...

Ampak ja, tista 2 dni je bilo manj trzanja, to sem pa 100%. Ker sem že začel razmišljati da morda vseeno ni ta A**, potem me je pa še huje zadelo.

Sem bil pa včeraj na eni prireditvi, je bilo zelo lepo, sem pozabil (skoraj, zaradi nog in nekih mišic ne morem) skoraj da imam težave in vse, samo ponoči mi je trzalo, zjutraj tudi in zdaj mi tudi... Tako da zdaj pa ni bolje če ravno 24 ur na dan ne razmišljam o temu.

Vzamem pa vsak večer Helex 0.25mg zdaj par dni, da bi lažje spal in zanimalo me je če se bo trzanje umirilo če je psihično oz. tisti tremor čudni. Zaenkrat se ni, ene 14 dni bom to delal, da se ne navadim te tablete. Čutim pa nič da bi bil kaj bolj zaspan ali kaj takega po njej. Roke mi v glavnem ponoči te tedne ne zaspijo, dena mi občasno če ležim in jo potem premaknem, mi pa zaspi (kar je čisto skregano s pametjo mimogrede), ampak ne zbudim se pa s celo trdo roko da kar skočim. Zjutraj pa še vedno tisti čudni tremor, trenutno je omejen bolj na desno podlaktnico, kar je glede na to da je bil v obeh rokah, kar lepa novica, samo se mi menja, zadnjič je bil spet v levi dlani... Za psihološki tremor pravijo da nikoli prstov ne napade kar pri meni ne drži. Ampak jaz v 3 nevroloških knjigah nisem našel drugega razloga za tak tremor kot da je psihogenega izvira. Ta simptom dejansko nima medicinske osnove, tako vsaj kažejo knjige za nevrologe. In delam napako verjetno da trzanje jemljem neodvisno od tremorja, ker dvomim da imam 10 težav, po mojem jih nimam in bi si moral reči, če je tremor psihogen res, potem mora biti trzanje tudi.

Najbolj me skrbi ker mi na eni točki v kolenu največkrat trza pa v nesrečnih stopalih na istem mestu vedno :-( Tisti trzljaji po celem telesu me ne mučijo toliko v glavi, pa jih tudi ni malo...

Kaj vem, ampak ja, priznam da če je A** je to precej nenaveden začetek. Prebral sem knjigo Veslanje brez vesel o eni novinarki, ki je imela to bolezen (žena je mislila da mi bo pomagala dojeti pozitivizem te ženske), mi je pa pomagala dojeti srhljivost te bolezni, imela je težave z roko in potem z nogo itd... Jaz imam pa z roko težave z bolečino, mravljinčenjem... z nogo s trzanjem, z drugo nogo bolj z bolečino in manj trzanja, druga roka mi pa najraje čez noč čisto omrtvi. Ne vem, upam, da mi bo uspeti iz glave izbiti vsaj to bolezen, potem bi bil 50% boljši v trenutku, ker vse ostale bolezni so samo senca te, dobesedno. Obstaja upanje, obstajajop lažji poteki, obstajajo skupine... lahko še živiš. Pri tej pa še društva ni, ker nihče ne preživi :-/
Prijavljen
ljuba
Aktiven član/ica
**
Odsotni Odsotni

Prispevki: 98


« Odgovori #148 dne:: nedelja, 18. december 2011 ura: 20:59 »

S katerim testom lahko potrdis ali ovrzes ***? Mislim,da bi moral dati skoz ta test. ker pol ti bo eno veliko breme padlo dol, ker je velika verjetnost,da je nimas.
Jaz sem cez poletje prav bezala kam cez vikend, ker so se mi simptomi umirili, ne cist - ampak ornk zmanjsali. Prav bezala sem od doma, ker je pomagalo, da sem se zamotila.
Mene npr zadnji teden neki kot pritiska, tak cuden obcutek v ocesu- samo desnem. En dan bolj, pol dva dni nic in spet.. In si spet najdema, kaj hudicha je narobe speeettt.. Pa ni bolecina, samo tak neprijeten obcuek, zgoraj nad zrklom.  Huh? In se poskusam obdrzat izven vrtinca googla in pretirane skrbi.. Junija sem imela pregled oci in je bilo vse bp, tud s tem se tolazim.
res se ne stekam, zakaj me ob vsaki bolecinu, spiku zakrbi kaksno terminalno bolezen "imam".. zakaj ne vidim bolj pozitivno - bomo resili kot moja babi celo zivljenie - "vse bo OK" in se pocasi bliza 100tki!!

Imata z zeno mosznost it kam za 3,4 dni? probaj.. Jaz komaj cakam, da pride naslednji petek, da imam frej 10 dni..

pa se eno vprasnje , morda znas tudi ti kaj povedat od prebranega - koliko spanje vpliva na ta nasa stanja - npr jaz ze 5 let ne spim ornk oz se ne naspim.. trenutno sem toook utrujena, da se mi cel dan spi.. Pac hceri se zbujata, spita zraven... Ker se mi zdi,da ce se malo bolj spocijem, da mi ta obcutek v ocesu popusti.. Pa popusti oz ne opazim ga,ce sem v druzbi in se imam lustno. ce se analiziram se mi pa zdi,da vsake tok tko cudno vidim, ceprav ko se skoncentriram temu ni tako..
Prijavljen
jerry2
Aktiven član/ica
**
Odsotni Odsotni

Spol: Moški
Prispevki: 166


« Odgovori #149 dne:: nedelja, 18. december 2011 ura: 21:07 »

Ni 100% testa!!! Ta bolezen je nesrečna tudi zaradi tega... :-((((
Prijavljen
ljuba
Aktiven član/ica
**
Odsotni Odsotni

Prispevki: 98


« Odgovori #150 dne:: nedelja, 18. december 2011 ura: 21:23 »

Pa 99%? Ali 80? Saj npr ce ti punktirajo scitnico je rezultat a je rak ali ne tudi samo 80% zanesljivost..
Prijavljen
jerry2
Aktiven član/ica
**
Odsotni Odsotni

Spol: Moški
Prispevki: 166


« Odgovori #151 dne:: nedelja, 18. december 2011 ura: 21:27 »

Klinični nevrološki pregled eni pravijo da je med 90 in 99%, EMG še malo to poveča, ampak ima lažne pozitivne tudi (imaš kaj narobe pa ni od te bolezni pa ne vedo od česa je), tako da...

Klinični nevrološki pregled imam narejen, EMG pa ne. Pa ne vem če bi me pomiril, bi me pa zelo razburil, če bi pokazalo kakšno nepravilnost.
Prijavljen
cincila
gost
« Odgovori #152 dne:: nedelja, 18. december 2011 ura: 21:48 »

Martinca, moram priznat, da si me orng prestrašila, ko si napisala, da to moje zdravilo dajejo na HR bolnikom z MS. Veš mene s samo sapico vrže s tira. Ampak, ne verjamem, da bi mi dr. Clemenzova rekla, da 99% nimam MS, potem pa mi dala zdravilo za MS, ker bi me z zvijačo prepričla, da je nimam.Veš, meni vse zelo hitro roji po glavi, sem tak tip. Verjetno nisi vedela tega  pomezik. Z mano je treba "na izi", ker prehitro vse podvomim.  Mislim pa, da je Revotril v osnovi zdravilo za epilepsijo in očitno res skalmira razdraženo živčevje.
Meni je naredila vse možne teste, pa je rekla, da niti eden niti slučajno ne kaže na karkoli. No, spet sama sebe tolažim sesmejem.
Ljuba, ja meni je to nevrologinjo priporočala sodelavka, pravi, da je edina, ki ji je takoj postavila pravilno diagnozo- upam, da tudi nama   clap.

Prijavljen
martinca
gost
« Odgovori #153 dne:: ponedeljek, 19. december 2011 ura: 01:22 »

Cincila,  rozicodam zanimalo me je samo, kaj  pomaga proti trzanju in kaksno je delovanje Rivotrila in katera njegova doza je tezka, saj za 0'5 mg vem, da ljudem dobro prime brez tega, da so povoženi.  Tole je pa res bil nesrecni slucaj, da sem sploh tisto omenjala, vendar v navezavi na Rivotril in ker ta MS tukaj veliko omenjate, pa sem se pac na to spomnila, ne da bi bila mislila na te vase nerealne strahove!

 Tako da jasno ti je lahko, da nisem tega pisala, ker bi bila verjela, da ima kdorkoli, ki jemlje Rivotril, tudi MS!!!  pomisli  Tudi nevrologinja je to mojemu sorodniku predpisala le zaradi mozne anksioznosti in ne zaradi te diagnoze  : pa je zavrnil, ker je flegmaticen clovek in ne rabi tablet za zivce! Poleg tega  dosti ljudi trza v misicah, pa nimajo nobene nevroloske bolezni! To je pac prenos psihicne vzdrazenosti na telesno zivcevje ali pa alergijska reakcija ! Sama nimam hipohondrije, ceprav mi kaj trza - vendar se po vsem tem casu ne zavedam vec in sem brez strtrahu!  Razlicni smo! Sem pa anksiozna vedno z razlogi, ocitno se mi je v zadnjih par letih vse nabralo! Tisto, kar sem pisala, sem napisala malo prevec, vse skup se je godilo v 2 letih, dogodek na dogodek in ZDAJ PA JE MIR, saj nisem sredi vojne vihre.

Pisala sem ti samo zato, ker se mi je zdelo cudno, katero pomirjevalo bi bilo mocnejse od Apaurina.

Recimo sama sem bila ze po 1 tableti Apaurina 5 mg vse do 3 dni cisto otekla in vse misice so me bolele. Obraz sem dobila okrogel kot polna luna, upocasnjena in otekla. Vzrok pa je bil v zadrzevanju vode, tudi 2 mg Apaurin je zame absolutno prevec! A sem ga kljub temu morala jemati in prenasati to zatekanje in tezke roke, ce sem hotela uniciti anksioznost - to je bilo pred skoraj 17 leti, ko se AD še niso predpisovali, takrat je komaj Prozac postal moderen. Saj sem potem dalje imela Mellerethe, antipsihotik, nazaj. Po njem sem imela samo zamasen nos.


Prijavljen
evita
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 39


« Odgovori #154 dne:: sreda, 21. december 2011 ura: 22:58 »

Zdravo!

za mano je mr glave...izvid je bp, mi je bilo sporočeno po telefonu, pisno varianto po pošti pa še čakam in ne morem verjet da je bp...
Zdaj ko imam pa izvid bp mi pa spet ni prav...sploh ne vem, kaj bi rada?! Težave itak ostajajo, danes sem začela gruntat da imam desno polovico obraza malo bolj spuščeno(ustni kotički, veka), in desna zenica se mi zdi večja od leve, in podnapise vidim na vzgor dvojno..Ne vem, mogoče sem res že tolk čorava, da se to samo meni zdi, lahko da je res  seznojim
Še vedno ne verjamem, da ni kaj nevrološkega kljub dobremu izvidu...a sem bolnik a ? Grin razmišljam, da sem sigurno ena od tistih, pri katerih ne najdejo v možganih nobenih nepravilnosti, mene pa čaka propad in kmalu ne bom mogla več hodit itd...

Po drugi strani razmišljam, kaj če je kaka ščitnica, vratnno vretence, bilokaj...? k zdravniku ne upam, ker sem že izmučena in se mi zdi, da se nihče ne bo poglobil vame.

Alternativa....razmišljam, če bi šla..pa spet ne vem kam in če je opcija, da bom tam prišla do odgovora.

Mogoče je čas, da se spet poglobim v ta forum in se poskušam poistovetit z nekaterimi izmed vas, ki imate podobne težave..ampak kaj, ko še vedno verjamem da je to to in iščem odgovore v nevrologiji in še kaj novega bom našla, če ne bom kmalu nehala.

Glede na to, da sem imela obdobje kake 2 tedna ko sem težko hodila in je minilo, potem ene 2 tedna ko se mi je tresla glava/vrat in leva roka pa je spet minilo, so me roke bolele za popi...pa je minilo, so mi stvari padale iz rok, pa mi zdaj ne več, se mi je vrtelo, pa se mi zdaj ne več.... Me pa sedaj mravljinči non stop in z očmi imam težave...ne vem, določene stvari so kar potihnile in če pomislim, sem kvečjemu vedno bolj psihično obremenjena in bi se morale zadeve ponavljat in stopnjevat, so pa kar izginile...? a to lahko pripišem kaki duševni motnji?

Ne znam se lotit svari..a naj začnem razmišljat o psihoterapiji in se nekako poskušam prepričat da je to to, ali naj grem nazaj k zdravniku in zatrjujem da sem prepričana,da to niso znaki stresa in vztrajam pri dodatnih preiskavah. Cry

Me je kar sram, ker vem, da sem že malo naporna s svojim pisanjem, ampak upam da me razumete in če se vam zdi, da najedam, mi prosim povejte, in se bom umaknila iz foruma... Ampak res ne vem več komu naj verjamem, ker moj notranji glas je očitno zamrznil... Sem pričakovala slab izvid, ali pa da bom ful vesela če bo izvid ok. Sedaj imam pa izvid ok, sem pa še naprej v krču jok
Prijavljen
ljuba
Aktiven član/ica
**
Odsotni Odsotni

Prispevki: 98


« Odgovori #155 dne:: četrtek, 22. december 2011 ura: 10:17 »

Zdravo!

za mano je mr glave...izvid je bp, mi je bilo sporočeno po telefonu, pisno varianto po pošti pa še čakam in ne morem verjet da je bp... Poznam to dobro
Alternativa....razmišljam, če bi šla..pa spet ne vem kam in če je opcija, da bom tam prišla do odgovora. Meni je bioterapija cudeze naredila pri fizicni simptomatiki

Glede na to, da sem imela obdobje kake 2 tedna ko sem težko hodila in je minilo, potem ene 2 tedna ko se mi je tresla glava/vrat in leva roka pa je spet minilo, so me roke bolele za popi...pa je minilo, so mi stvari padale iz rok, pa mi zdaj ne več, se mi je vrtelo, pa se mi zdaj ne več.... Me pa sedaj mravljinči non stop in z očmi imam težave...ne vem, določene stvari so kar potihnile in če pomislim, sem kvečjemu vedno bolj psihično obremenjena in bi se morale zadeve ponavljat in stopnjevat, so pa kar izginile...? a to lahko pripišem kaki duševni motnji? enako se meni dogaja, fizicna simptomatika se seli sem in tja in ko ena preneha se najde druga. ko sem se pogovarjala z eno terapevtko je rekla, da je to ponavadi znak, da je psihicno, ker ce imas problem z dolocenim delom telesa, potem se problemi ne selijo sem in tja.

Ne znam se lotit svari..a naj začnem razmišljat o psihoterapiji in se nekako poskušam prepričat da je to to, ali naj grem nazaj k zdravniku in zatrjujem da sem prepričana,da to niso znaki stresa in vztrajam pri dodatnih preiskavah. Cry naredi se osnovne teste - kri, scitnica in se pol odlocaj dalje, jaz se tudi ne morem vec prepricat,da grem se kam, ker imam dost

Me je kar sram, ker vem, da sem že malo naporna s svojim pisanjem, ampak upam da me razumete in če se vam zdi, da najedam, mi prosim povejte, in se bom umaknila iz foruma... Ampak res ne vem več komu naj verjamem, ker moj notranji glas je očitno zamrznil... Sem pričakovala slab izvid, ali pa da bom ful vesela če bo izvid ok. Sedaj imam pa izvid ok, sem pa še naprej v krču jok cist stekam, been tehre, done that .. probaj kam it za par dni,da zamenjas okolje, meni je to pomagalo...
Prijavljen
cincila
gost
« Odgovori #156 dne:: četrtek, 22. december 2011 ura: 10:37 »

Evitaaaaaaaaaaa  wav
super...ma kaj ti je? A si žalostna, da nimaš MS? Dej no, spravi se k sebi. NIČ TI NI! Dobila si PISNO v roke! DOKAZ! Zdej pa pls nehaj! So ljudje, ki so res bolani...
Tvoje stanje ni nič drugega kot psiha. In ja, se je že zgodilo, da je bil en človek tako prepričan, da bo invalid, da je na koncu res postal. Brez fizičnega vzroka. Je prepričal svoje možgane- you get what you asked for. To sem enkrat brala, ko sem iskala članke o hipohondriji.
Skratka, rešena si resne bolezni clap, potrebno pa je poštimat glavo.

Jaz sicer še nisem bila na MRI glave, mi je pa nevrologinja rekla, da je 99%, da mi ni nič.
Pa še z mami sem govorila, in mi je rekla, da je imela v mojih letih podobne težave

Drugače je ta nevrologinja specilizirana za MS, ALS... - Marjetka Clemenz (na Zaloški v LJ). Pa pojdi k njej. Je tako prijazna, da me ni bilo tam prou nič srah. Če greš samoplačniško je 75 eur in si na vrsti takoj, z napotnico pa je dober mesec dva... Res priporočam, pa bo mogoče ugotovila kaj ti je. Drugače pa psihoterapija!!!
Prijavljen
moonica
Druge motnje
Expert
*
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 1.667



« Odgovori #157 dne:: četrtek, 22. december 2011 ura: 11:04 »

cincila, z napotnico se pri njej čaka samo 1-2 meseca??
Prijavljen

Ni pogumen tisti, ki ga ni strah, temveč tisti, ki ga je, pa ta strah premaga!
cincila
gost
« Odgovori #158 dne:: četrtek, 22. december 2011 ura: 11:15 »

ja. Jaz sem bila samoplačniško v petek 16.12., pa me je naročila potem z napotnico (ko sem jo šla takoj iskat) že za 25.1.. Načeloma pa je max 2 meseca.
Prijavljen
MucaMaca
Izkušen član/ica
***
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 375



« Odgovori #159 dne:: četrtek, 22. december 2011 ura: 16:05 »

Živjo,

naj se vnaprej opravičim. Kar bom napisala, bo morda zvenelo kruto, vendar naj povem, da je vse dobronamerno.

Teme nisem brala cele podrobno, priznam, zato mi prosim ne zamerit, če bom kje kiksnila. Mislim pa, da sem bolj ali manj dojela bistvo. In to me je zmrazilo, ker sem zagledala sliko svoje babice.

Povedali so mi, da je moja babica že ko je bila moja mama čisto majhna, govorila, da bo umrla in ne bo dočakala njene osnovne šole. Odkar pa se sama spomnim, vem, da je "umirala". "Ne bom dočakala pomladi/poletja/jeseni/zime," kar je bilo pač naslednje na vrsti. Imela je vse mogoče in nemogoče bolezni, raka na vseh delih telesa, imela opravljene preiskave, za katere še vedela nisem, da sploh obstajajo. Seveda nikoli niso ničesar odkrili. Ona pa je še naprej tečnarila in ugotovila, da so zdravniki pač nesposobni, če ne najdejo njenega raka ali česarkoli pač. Seveda je prebolela tudi marsikaj, koneckoncev je zdaj gospa, ki se približuje svoji osemdesetici. Zelo uboga, pravzaprav. Vse jo boli, jesti ne more ničesar. In vsi smo tega siti.

Sama mislim, da so bolezni pravzaprav v glavnem treh vrst. Ene so fizične/fiziološke/telesne/karkoli hočete. Vpliv okolja, napaka v telesu, nekaj takega. Potem so psihosomatske. In potem še take, ki jim vzroka, diagnoze in ničesar nikoli ne odkrijejo. Bogve, z vesolja padejo. Vsi smo dovzetni za vse tri, prav vsi, le da eni bolj za ene, drugi za druge... Razlika pa je v tem, kako to sprejemamo.

Zato vsem, ki tu pišete, da se spopadate z mnogimi simptomi, bolezni pa se ne odkrije, polagam na srce: poiščite strokovno psihiatrično pomoč in se odločite ozdraveti z njo! Verjemite, razumem vas, in vem, da nikoli noben izvid in nobena diagnoza ne bosta rešitev, ne glede na to, ali sta pozitivna ali negativna. Ker tak začaran krog se ne konča. Morda bodo vsi izvidi ok, nikoli nič odkritega - hvalabogu, a vas to ne bo zadovoljilo. Morda se na koncu izkaže, da imate hudo bolezen - ne, ne bo olajšanja, krog se bo začel še poglabljati, našli boste stranske učinke zdravljenja, nove bolezni... Morda se izkaže., da je bolezen majhna. Pa vendar se ne bo končalo.

Nikogar ne obtožujem, da igra! Niti ne, da ni zares bolan. Vem pa, kako se tak krog vrti. In nikomur ne privoščim, da preživi 30, 40, 50 in več takih let. Ker na koncu bo vedno enako, ne glede na izvid, razlika bo le v enem: sami boste nesrečni, in bližnji bodo, ja, kruto, siti vašega jamranja. Tako kot jaz, čeprav jo imam rada, ne morem več niti besede slišati o boleznih moje babice. To pa je najhuje, kar se vam lahko zgodi. Da boste na koncu zaradi tega odvrnjeni.

Morda boste težave premagali na drug način, ne fizično, morda bodo izzvenele same, morda pa boste le našli drug, boljši način, kako jih zares odkriti in ozdraviti, kje sploh iskati in katerega specialista obiskati. Vsem vam želim zdravje. Predvsem pa - najprej morate urediti odnos do tega, potem pa še zdravje samo.

Vse dobro vam želim.

Upam, da s tem pisanjem nisem nikogar prizadela, zares ne. Pisala sem v množini, ker nisem želela poimensko izpostavljati nikogar.

Prijavljen
Strani: 1 ... 5 6 7 [8] 9 10 11 ... 18   Pojdi gor
  Natisni  
 
Pojdi na:  

oglas oglas ETIKETA medicinski slovar
Powered by SMF 1.1.5 | SMF © 2006-2008, Simple Machines LLC

Društvo DAM in uredništvo Portala Nebojse.si ne odgovarjamo za vsebine prispevkov na Forumu in vsebine komentarjev novic.
Vsi komentarji so lastništvo osebe, ki jih je napisala. Za njihovo vsebino so odgovorni njihovi avtorji.
Stran je bila ustvarjena v 0.174 sekundah z 21 povpraševanji.