Dobrodošel, benzino

,
bojuješ se s klasičnimi znaki tesnobe. Omenjaš tako imenovano anticipatorno anksioznost, ki je značilna za pričakovanje ponovitve paničnega napada oziroma bolje rečeno za pričakovanje ponovitve paničnega napada v situacijah, v katerih predvidevamo, da bi se lahko zgodil. Preusmerjanje misli je tek na dolge proge, ki zahteva ogromno treninga. Tehnik za učenje tega je veliko. Nekateri uporabijo vizualizacijo, drugi npr. štetje nazaj od 100 do 7, tretji se osredotočijo zgolj na dihanje itd. ... Pomembno je vložiti vse moči, da si sugeriraš v mislih same pozitivne stavke, kar je takrat, ko te prime panika zelo težko, ampak ni neizvedljivo. Z vajo gre. Predvsem pa je pomembno nekaj: da se ne izogibaš situacij, za katere meniš, da bi lahko sprožile napad. Soočanje s strahom je ena najboljših tehnik za zmanjšanje strahu pred napadom. Svetujem ti, da si tudi prebereš kakšno knjigo, priročnik ali članek o anksioznosti in paničnih napadih, da boš slednje še bolje razumel. Govorim iz lastnih izkušenj, saj imam identične težave. Ta strah pred napadi me zelo ovira in moti moje vsakdanje življenje, ampak z vsakim dnem smo močnejši, ker spoznamo, da zmoremo, čeprav mislimo, da ne.
Ja, lepo si napisal "veterani" ...no, jaz sem ena izmed teh veteranov, predvsem kar se tiče panike. No, da ne pozabim - verjetno to tako ali tako veš, da panični napadi niso nevarni, niso življenjsko ogrožajoči, od njih se ti ne bo zmešalo in ne boš umrl. Tako da razmisli, kaj pravzaprav vzdržuje to tvojo tesnobo - predvsem bodi pozoren kakšne misli se ti pojavijo, ko začutiš paniko.
Lep pozdrav in drži se. Vse bo dobro.
