Kam gledate ko se pogovarjate?

[liba]

Če sogovornik ves čas strmi vate, ni prijetno, prav tako ni prijetno se trudit, da ne bi preveč gledal.
Men se je zdel uporaben nasvet, da naj ne bi bil obrnjen direktno proti sogovorniku, ampak nekaj stopinj vstran.
Na ta način je bolj naravno in lažje gledat malo stran (ali navzgor, ko se poskušaš česa spomnit ...), pogledaš pa ob kakšnih poudarkih. 

[nowhere man]

Jaz, če se dobro počutim, rad gledam v oči. Verjetno ne ves čas in ne zelo strmo. Če se oči smejijo, ali če gledajo blago, prijazno, sočutno, jih je lepo gledat. Z očmi se tudi marsikaj pove. Pogosto je prav zanimivo pogledat in gledat oči... v oči. Pa ne bit vsiljiv, seveda morš bit obziren. Mislim, da se začuti v pogovoru in nasploh v kontaktu, če je karkoli neprijetno in takrat se pač prilagodiš

[martinca]

Strmo v oci. Sram me je te lastnosti. Pa ne morem pomagat. Prav nic ne morem!  Tako se me najlazje prepozna, po tej lastnosti  Tudi ce molcim. Ne morem nic. Strmim.

[gogi]

Ko se pogovarjam s sogovornikom, ga gledam v oči. Moti me, če se s kom pogovarjam in ta bega sem in tja in me ne gleda v oči, kar mi nekak da mislit, da ga ne zanima pogovor, da mu je odveč...da se mu nekam mudi. 

[Mrvica]

Tale tema me je razveselila, juhu, nisem edina, ki ima težave s tem! (pa ne, da ti privoščim). Sama nikakor ne morem ves čas gledati v oči, misli mi začnejo bežati in naenkrat osebe ne poslušam več temveč se samo še ukvarjam s tem, kam naj gledam, kaj si oseba misli o meni, kaj naj počnem z rokami... Zato imam najraje velike družbe, tam ni treba ves čas gledati ene osebe... ko sem kadila, sem se vsaj lahko ukvarjala s cigaretom, sedaj pa se ukvarjam z šalčko, sladkorjem... Karkoli. Pri osebah, ki jim zelo zaupam imam teh težav manj, ko pa na samem spoznam novo osebo, je ne morem hkrati gledati v oči in se pogovarjati z njo. Včasih tako izpadem čudna, a kaj naj.

[Cheaney]

Navadno nimam odpora do gledanja osebe v oči. Si pa ne znam razlagat tega ko nekomu oči rahlo, ampak hitro begajo, tko kot da bi ti poleg oči gledal trepalnice,obrvi… to sm opazil pri eni res samozavestni ženski, pa še enkrat v nekem filmu. Možno, da je čist genetsko pogojeno.

Sigurno je boljše pogled občasno usmerit navzgor ali v levo/desno kot pa v tla…pogled vstran izpade kot da se želiš na nekaj spomnit.

[Chantall]

Pri meni je pa tako, da kadar gre za čvek kar tako, potem gledam v oči z vmesnimi pogledi vstran. Kadar pa gre za pogovor, ko si moram zapomniti kakšne informacije, sploh če je teh podatkov/napotkov več pa imam navado gledat kam drugam, ker si potem lažje zapomnim stvari Ne maram pa, da me nekdo nepremično dalj časa gleda v oči. Sem si enkrat prav rekla, da bom naslednjič, ko bo nekdo strmel vame tekmovala z njim, kdo bo dalj časa zdržal. No, kot je bilo za pričakovati, sem jaz odnehala prva