Moja izpoved

[Sinuska]

Prosim, če se tale debata zaključi, ker očitno še ni čas, da bi se o določenih stvareh razpravljalo!

Jaz sem se veliko naučila. In vse sem povedala, kar želim. 

[Janja]

Za vse tiste, ki vas je resno skrbelo in za vse ostale!

Sem razmišljala, če naj sploh še kaj pišem v tole temo, ker potem vse to zgleda kot eno opravičevanje...

Zadeva je taka: tokrat še napišem, kaj je bilo pri moji psihiatrinji, za naprej pa bom delala po občutku. Sem imela z njo resen pogovor in mi je tudi on svetovala naj določene stvari napišem na forum. To je pojasnilo samo zato, da ne bi kdo mislil, da to delam brez njenega dovoljenja. To, kar bom napisala, mi je bilo dovoljeno objaviti.

Trenutno imam OKM in nobene druge motnje. Je pa tako, da jaz s tem nekako ne bi imela problemov,  imam občutek pa hkrati občutek, da bi imeli s tem bolj probleme drugi ljudje in ne jaz.

Zakaj je moj napredek tako hiter? Zato, ker sem potrebovala medikamentozno podporo. Pri moji simptomatiki mi psihoterapija ni pomagala. Govorim za simptomatiko. Psihoterapija pa mi pomaga na drugih področjih. Pomaga pa mi tako zelo, ker delam, ker ima terapevtko, s katero sva se ujeli in ne nekoga, ki bi me *teral* in mi dajal naloge. To pač ni zame...

Zakaj sem tako evforična? Zato, ker me vi niste poznali v mojem zdravem stanju. To pa me poznajo Nataša, Tomi, Bruno in še nekaj ljudi. Oni so pa končno veseli, ker sem spet taka kot pred izbruhom bolezni. Pa še nekaj je zelo pomembno: OKM se precej razlikuje od anksioznosti in depresije. Na žalost ne znam tega strokovno pojasniti.

V bistvu pa je tole moje veselje posledica tega, da lahko končno živim brez simptomatike.

Pa še povezava mamine bolezni in moje motnje. Nimata popolnoma nobene povezave razen genetske.

Zakaj napredujem šele sedaj po njeni smrti? Zato, ker sem se prej bala tablet in sem mislila, da mi bo uspelo brez tablet. Nasvet mame je pa bil, da bi poskusila še s tabletami, pa je nisem poslušala. Očitno tudi jaz nisem naredila vsega kar mi je mama rekla.

Vsekakor napredki so bili že prej, ampak ne tako zelo očitni kot so sedaj. Če pa bi prej začela s tabletami, potem bi bil pa napredek takrat, ko bi bila še živa.

Je pa zanimivo tudi to, da sem bila deset let popolnoma brez simptomatikre in takrat smo živele
skupaj.

Tako, zadeva je jasna. Po mnenju psihiatrinje zelo napredujem, po mnenju psihoterapevtke tudi.

Lep dan želim vsem skupaj! Sedaj grem pa v tisti *šoping* z Natašo, ker je bil prestavljen na danes!

[koklja]

  Bravo Janja,

M

[moonica]

To je pojasnilo samo zato, da ne bi kdo mislil, da to delam brez njenega dovoljenja. To, kar bom napisala, mi je bilo dovoljeno objaviti.

meni ni znano, da jaz ne bi smela okrog pravit kaj sem se pogovarjala s psihiatrinjo ?!? (vem pa, da ona ne sme)

[Sinuska]

Očitno tudi jaz nisem naredila vsega kar mi je mama rekla.

Kul, Janja. 

[Libby]

Se opravičujem za off topic...

To je pojasnilo samo zato, da ne bi kdo mislil, da to delam brez njenega dovoljenja. To, kar bom napisala, mi je bilo dovoljeno objaviti.

meni ni znano, da jaz ne bi smela okrog pravit kaj sem se pogovarjala s psihiatrinjo ?!? (vem pa, da ona ne sme)

Ustrezna psihoterapevtska obravnava ni možna brez upoštevanja pravila zaupnosti (terapevtski dogovor), ki obvezuje obe strani - terapevta in klienta (pacienta).
V skladu z navedenim, so vsebine, ki se predelujejo na terapevtskih urah zaupne narave in se ne smejo javno obravnavti.

Strokovni odbor društva Dam

Tudi meni ni bilo najbolj jasno, zakaj mora tudi klient spoštovati zaupnost, če gre za njegove lastne težave. Sedaj se mi že malo bolj svita, vendar nisem še v celoti razsvetljena 

[martinca]

To je mogoce samo pravilo ali mnenje DAM...

V resnici pa lahko terapiranec okrog o sebi govori po svoji zelji in nasvetih, ker gre zanj. 

Mozno pa je, da tile novodobni terapevti kulturologi, ekonomisti ipd. s tecaji psihoterapije, ki se tukaj na DAMu oglasujejo, zaradi skrivanja svojega znanja seveda zahtevajo terapirančev molk 

Moderatorji, pokazite mi tak zakon in pravila  psihoterapevta, psihologa ali psihiatra, ki zahteva klientov molk   Klient placa : bo pa oni ja tiho 

Ne, ni obvezujoce tukaj nic za klienta! On je oseba v stiski in rabi pomoc.

Ppodobno kot pravila v odnosu odvetnik - klient. Klient sme okrog govoriti vse o dogovorih z odvetnikom in kaj je svetoval odvetnik in vprasati za drugo mnenje itd.  Odvetnik pa pac ne sme, ker je to poslovna skrivnost  in njegov zasluzek.

[moonica]

jaz si nisem na jasnem glede tega

[Arwen]

  To, kar bom napisala, mi je bilo dovoljeno objaviti.

    

  ker potem vse to zgleda kot eno opravičevanje...

res je. točno tako zgleda in ravno zato nekatere replike... opravičevanje, razlaganje, kovanje v zvezde... človek skoraj mora dobit občutek, kot da nekaj ne štima...

v vsaki temi, povsod jaz jaz jaz... moja mati... moja epizoda... moje moje moje ... in človek pač sklepa po svoje... 

[martinca]

Ustrezna psihoterapevtska obravnava ni možna brez upoštevanja pravila zaupnosti (terapevtski dogovor), ki obvezuje obe strani - terapevta in klienta (pacienta).
V skladu z navedenim, so vsebine, ki se predelujejo na terapevtskih urah zaupne narave in se ne smejo javno obravnavti.

Strokovni odbor društva Dam

Anchi, od kje ta zakon? Ali ga ima kaksne sekcija slovenskih terapevtov zapisanega?  A ni potem tako, da terapiranec lahko govori, terapevt pa podobno kot odvetnik zaradi poklicne molcecnosti ne sme govoriti? Kje sem jaz zgresila ta dejstva.


Janja, a tebi je tvoja terapevtka rekla, da ti ni vse dovoljeno povedat oz, samo nekaj, na podlagi tega pravila? 

To se mi zdi pomembno. Prvic slisim sploh. Zdi se mi pomembo to razcistiti, pa mocno upam, da gre za kaksno napako ali  nesporazum!

Ne vem... mogoce v primeru nasilja za 4 stenami... bi se delno v tocno takem primeru strinjala, da zrtev nasilja ne govori okrog o delu s terapevtom, da nasilnez ne napade terapevta. Samo mislim si, nikoli ne ves, danes so eni ljudje cisto nori! Drugace imajo terapiranci veliko obcutka za lastno diskretnost.

VZROK takega pravila, v kolikor, upam, ni bil nesporazum z ekipo DAM, je lahko SAMO FINNACNEN in nic drugo!  Ce so ti kulturologi s psihoterapevtskimi diplomami tukaj, ki sluzjo in oglasujejo na DAM-u, res zahtevali molk,  je jasno, zakaj. Vec kot imamo mi zblojenci znanja o premagovanju najtezjih anksioznih in depresivnih motenj, tem manj zasluzka bodo oni imeli      A ta molk je zdja v pravilu DAM iz leta 2008?

Naj mi kdo pove, da se motim, ker ne morem verjeti, da je taksno delovanje proti nam samim sploh mozno tukaj zagovarjat ! 

Ali pa ce to drzi, potem pa taskno pravilo v prid zasluzkarjemm, ne pa nam, prosim, spremenite, strokovni odbor DAM    Da bmo lahko svobodno klepetali o tezavah in njih resevanju !

Ja res, meni pa se je zdelo cudno, zakja Janja in drugi veckrat omenijo, da"to ali ono pa lahko povedo..." Nikol nisem razumela, zakaj ta skrivnostnost. A prepoved da je !!!

[Janja]

O, hvala vsem za odzive!

Ste me resnično prijetno presenetili (vsaj nekateri).

Ja, resnično se je res v fajn smer razvila moja tema!

Me ne preseneča. Točno to se mi je zgodilo, kar se mi je že dogajalo v preteklosti in zaradi česar sem bila tiho. In sedaj sem bila vzpodbujana, da spregovorim, da končno premagam te strahove. Ja, jih imam. Zakaj jih imam?

Ali je to sploh pomembno? Najbrž so eni razlogi. A bi jih morala tukaj pisati? Ne vem, če bi jih, ker tudi drugi ne pišete vsega o sebi. Čeprav tisti, ki ste spremljali moje zapise, se je iz njih dalo razbrati kaj je v ozadju ~ nerazumevanje okolice. Najbolj je pomembno, da jaz vem, druge se vas čisto nič ne tiče, tako kot mene ne glede vaših travm. Nikoli se nisem vtikala v zgodbe drugih ljudi, ker ne poznam celotnega ozadja.

Je pa tako, da nekateri pa poznate ozadje, ampak zanimivo je to, da vsi, ki ste izvedeli mojo zgodbo (ki ni tukaj v celoti objavljena), veste določene stari. Me pa čudi, da nekateri, ki pa poznate ozadje, delate čiste napačne zaključke. Ja, vem, vaš problem in ne moj.

Moje izpovedovanje in razgaljanje se tukaj zaključi. Tisti, ki bodo želeli in potrebovali pomoč, vedo kje jo dobijo.

Mi je pa resnično malo mimo vse skupaj. V tej temi sem želela napisati tudi nekaj o žalovanju, ker sem se šele ZDAJ s tem začela soočati. Ampak ne, dajmo mi raje pisati o krivdnih razlogih in dajmo še malo poanalizirati stvari, ki jih niti približno ne poznamo.

Ja, so bile tudi teme, kjer se je pisalo o izgubah domačih ljubljenčkov.

Lepo!

In tudi jaz sem sodelovala v njih, ker sem sočuten človek. Ampak, da se pa ne sme žalovati za ČLOVEKOM (pa čeprav z enoletno zamudo), ki ti je bil pomeben v življenju, to pa je že malo preveč. 

In resnično mi je žal, da sem se razgalila zaradi mamine smrti. Dokler je vse ostalo na ZS, je bilo OK. In hvala vsem tistim, ki ste se odzivali in me razumeli.

Ne, tudi meni ni vse všeč, kar se tukaj piše na forumu, ampak zdrava pamet mi pravi, da če me nekaj moti, NE BEREM!

[martinca]

Janja, ali lahko prosim odgovoris?  Tisto v zvezi s prepovedjo , al sem jaz narobe razumela, ali je pa res, da molcis zaradi pravila terapevta, ali zaradi lastne zelje? 

Jaz te berem! Toda meni ni umrl bliznji, zato nimam podobnih obcutkov.

Za vse ostalo, hvala, veliko si pomagala, tudi meni, ti kar pisi o sebi

[Slavka]

Janja  

Ja, so bile tudi teme, kjer se je pisalo o izgubah domačih ljubljenčkov. Lepo in tudi jaz sem sodelovala v njih, ker sem sočuten človek. Ampak, da se pa ne sme žalovati za ČLOVEKOM (pa čeprav z enoletno zamudo), ki ti je bil pomeben v življenju, to pa je že malo preveč. :

Mislim, da tukaj ni "kamen spotike" tvoje žalovanje za mami, temveč to, da se išče "krivca" za tvojo bolezen.
Vendar tega bosta (če že nista) našli s terapevtko....
Jaz zase lahko rečem, da je bila moja mami tista, ki me je pahnila v to stisko, pa jo kljub vsemu še vedno zelo pogrešam...in tudi rada sem jo imela, zelo.
Čeprav jaz niti ne vem kaj pomeni to, da "najdeš krivca" za svoje počutje....mar to pomeni, da se potem lahko osvobodiš krivde, ter jo "preložiš" na nekoga drugega.  
Rodili smo se v družino, ki si je nismo sami izbrali....eni v ljubečo, drugi v trpečo....in vsak nosi svojo zgodbo...svoje rane...svoje izkušnje...
Imaš vso pravico pisati in žalovati tako, kot čutiš...  

In resnično mi je žal, da sem se razgalila zaradi mamine smrti. Dokler je vse ostalo na ZS, je bilo OK. In hvala vsem tistim, ki ste se odzivali in me razumeli.

  naj ti ne bo žal. Iz vsega si se nekaj naučila...pa tudi drugi s(m)o se.

[Janja]

Matinca in Slavči, hvala!

Martinca, lahko ti odgovorim. Prebrala sem ta navodila in jaz nekako spoštujem pravila foruma, ker se mi zdi, da so najbrž napisana z nekim namenom. Ne vem, jaz sem tak človek.

Drugače si mi pa ti Martinca tudi veliko pomagala.

Slavči, tudi ti si ena od tistih, ki si mi veliko pomagala in sem vesela, da sva se spoznali. In cenim pri tebi to, da znaš REALNO pogledati na mojo situacijo, čeprav je bila pri tebi zgodba čisto drugačna. Ne zna vsak preseči svojih travm, ti jih znaš.

Jaz nisem prišla sem s tem namenom, da bi razglabljali o krivdi, ker jaz točno vem kako je bilo. Vem jaz, ve moja psihiatrinja, ve moja psihoterapevtka, vedo Nataša, Tomi, Bruno, vedo še tiste osebe, ki so mi blizu.

In najbrž bi lahko prišla sama psihiatrinja s štemplom tlele in povedala že tisto, kar sem zgoraj napisala, pa bi nekateri še zmeraj gonili svoje.

Ampak jaz sem se iz tega nekaj naučila, ja. Da bom spet bolj tiho. To je to.

[Slavka]

Jaz nisem prišla sem s tem namenom, da bi razglabljali o krivdi, ker jaz točno vem kako je bilo. Vem jaz, ve moja psihiatrinja, ve moja psihoterapevtka, vedo Nataša, Tomi, Bruno, vedo še tiste osebe, ki so mi blizu.

In to je DOVOLJ, če mene vprašaš.  Pa četudi bi bila v tem "izboru" oseb samo ena - TI, bi bilo to dovolj...pomembno je to, kar TI veš, čutiš....Če pa doživiš sčasoma drugačno "zavedanje" pa tudi OK...zakaj pa ne?

Saj veš...edina stalnica v našem življenju so spremembe in prav je tako....saj nismo iz lesa...smo iz mesa in krvi...polni čustev, takih in drugačnih...in vsako pride na vrsto ob svojem času.

Opravičevanje pri vsem skupaj sploh ni potrebno....saj le še bolj priteguje pozornost na "tisto nekaj" ... 

[martinca]

Matinca in Slavči, hvala!

Martinca, lahko ti odgovorim. Prebrala sem ta navodila in jaz nekako spoštujem pravila foruma, ker se mi zdi, da so najbrž napisana z nekim namenom. Ne vem, jaz sem tak človek.

Ampak jaz sem se iz tega nekaj naučila, ja. Da bom spet bolj tiho. To je to.

Hvala za odgovor, Janja   Torej imam prav glede razlage prej.

Tiho pa ne bit, Janja   Razlicni smo! Priznam, da sem imela mesane obcutke glede vsega, verjamem pa tud in vem, da v zvezi z vsem trpis in mi to ni prav  

Zato pisi ... in  kot ti je prisla v oporo in pritrjevati sestra, lahko pride tudi psihiatrinja  

Janja, na izi  

Nekako znas izvleci tisto lepse iz cloveka, marsikdo ne zna vsakikrat povedat s srcki tega kar bi rad in nato izpade kot (samo) grob,  sama v bistvu si vec duse in ljubezni upam pokazat predvsem v ZS-ih , javno pa picim trdonjo    meni pa si zato pomagala, kot da si kaj vedela kar brez besed, ko  sem to  rabla, si me potolazila! isto Toja!  

Priznam, Janja, ne razumem najbolje tega nacina, kar imas, ampak si nasa, z nami si zelo dolgo, veliko si se razdajala, to je tvoja pot,  tvoje razvijanje, (sem ti ze rekla, da si dominantna in da stalno mora bit vse po tvoje!   ), pa taka si, saj gre zate!  Ce je kaj pametnega zate, uporabi, ce je pa kaj nesprejemljivega, pa zavrzi!

Vsi smo srecni v svojih iluzijah, malo je tako mocnih, da bi hoteli samo (vcasih kruto) resnico, pa zakaj bi se ravno tebe seciralo in nekaj sililo, ce ti ne pase. Zate gre, to je tvoje zivljenje, naj ti bo dobro   Zasluzis si to!  Ko pa bo prisel cas, pa bos  prestopila v drugo misljenje, saj se ljudje spreminjamo.  

Klepetaj, ce pomaga  

[mala-tečka]

  ojlaaaaaaaa, vidim da se enim fino iskri. Sej je prou. Janja jst te poznam že od prej. Pač vem kakšna si bla prej, pa umes pa zdej itd.
Sm mislila, da se je že tukaj poleglo, pa vidim da eni še kar vztrajajo. Sej je prou. Naj si dajo duška.
Sm rekla, da tuki ne bom več velik pisala. Ob vsem tem sta se mi pojavili dve vprašanji, no ja tisto tretje, kako izmeriti srečo, ne bom več ponavljala, ker mi je brezvezno 
Bom napisala tisti dve vprašanji v mojo temo.
Aja, pa še to: vsak je svoje sreče kovač in kdo in kako koga kuje v zvezde bi se lahk razpravljajo v nedogled. Mogoče pa eni rabjo zvezdo, da jim posveti ker so v temi. In mogoče jim gre v nos, ker je tebi posvetila zvezda.
En objem za lep dan, sem pa firbčna in si grem postavt vprašanja v mojo temo 

[Janja]

Slavči, Martinca in Nataša, hvala!

Opravičevanje pri vsem skupaj sploh ni potrebno....saj le še bolj priteguje pozornost na "tisto nekaj" ... 

Vem, Slavka, da ni.

Ampak pri meni je to del problematike in tisti, ki so natančno prebrali mojo zgodbo, vedo tudi od kje izvira, ker sem o tem veliko pisala.

Sedaj pa še ena prošnja: ne želim več razpredati o tem kaj je bilo in kdo je kriv.

Mame ni več tukaj in Nataša, T., Bruno in vsi, ki smo jo poznali in imeli radi, jo želimo ohraniti v lepem spominu. Ne želim več polemik okoli tega. Ne želim več razpravljanja okoli tega. Lepo bi prosila za razumevanje.

In tudi ostalih uporabnikov ne bom več vznemirjala s svojimi zapisi. Bom šla raje na kakšen *čvek* s kakšno frendico.

[martinca]

In tudi ostalih uporabnikov ne bom več vznemirjala s svojimi zapisi. Bom šla raje na kakšen *čvek* s kakšno frendico.

Daj nalašč, saj ne krsis pravil,  daj piši  ce to rabiš, če ti to pomaga. Janči nasa 

[matheu__]

Evo mam jst eno vajo zate:
Strnit svoje misli in izvajanja na en stavek al dva.
Če ti to uspe, bo problematike in simptomatike bistveno manj - obljubim! 

EDIT: aja, ne hecam se.  Običajno so zadeve zlo enostavne. Zapletamo jih pol sami - mal zarad tega, ker je resnica sram vzbujajoča al pa, če smo bol eklatantne sorte, da izpadejo naše težave bolj epske! 

Aja vaja je čisto tehnična, vsebinskega komentarja nimam.