Kam in kako naprej?

[samsara]

Tudi, če si se trudila, pa ti ni uspelo, to ni neuspeh. Uspela si že, ker si poskusila, ja?! Mogoče, si se na vso moč trudila, pa pot ni bila taprava!
Mogoče pa si uspela, a imaš prestog kriterij? Mogoče bi drugim ljudem to pomenilo uspeh, kar tebi pomeni neuspeh-razmisli.


[/quotne vem ali sem obupala pri raznih poteh ali pa res niso bile tprave..in če niso bile, kaj naj še poskusim, da si npr. zvišam samozavest, izboljšam družabno življenje itd.. Glede kriterija...pa večinoma ravno obratno, saj večina ne razume kako je lahko zelo veliko že to, da gre človek v petek zvečer za eno uro s fantom vn na pivo ali pa zgolj na sprehod. In ko občutiš neko zadovoljstvo ob takem majhnem dosežku potem pa od folka čist drugačen feedback  sploh nimam besed da bi to pokomentirala

[Tresavček]

Zdravo!

Koda:

zvišam samozavest, izboljšam družabno življenje itd..

Začneš se izobraževati v tej smeri, meni osebno so zelo pomagale knjige, kjer lepo opisujejo kako si dvigovati samozavest, izboljšati življenje,...npr: Wayne Dyer:Življenje kot igra-če želiš povzetek knjige mi piši!, Depresija za telebane, čar samozavesti,...

Koda:

saj večina ne razume kako je lahko zelo veliko že to, 
da gre človek v petek zvečer za eno uro s fantom vn na pivo ali pa zgolj na sprehod. 

Nekaj strokovnega:
1.)Sprijaznite se s preprostim dejstvom, da vas mnogi ne bodo nikoli razumeli in da je to povsem v redu. Hkrati tudi vi ne boste razumeli mnogih ljudi, ki so vam zelo blizu. Saj vam tudi ni treba. Normalno je, da so drugačni od vas in najbolj osnovno je razumevanje, ki ga lahko imate, je, da ne razumete. Gustav Ischheiser jasno govori o tem v naslednjih vrsticah iz Videzi in resničnosti:
… »Če ljudje, ki se med sabo ne razumejo, vsaj razumejo, da drug drugega ne razumejo, potem se razumejo bolje, kot če se med sabo ne razumejo, pa niti ne razumejo, da se med sabo ne razumejo.«

2.)Lahko zlomite vezni člen verige med tem, kaj drugi mislijo, pravijo ali storijo, in vašim občutkom vrednosti. Kadar ste soočeni z neodobravanjem, si recite: »To je njena stvar. Pričakujem, da bo tako ravnala. To nima z mano nič skupnega.«

Jst osebno se resnično nebi oziral na druge-tudi na fanta v tvojem primeru. Raje bi sebe v mislih spodbujal in pohvalil za tudi tako majhen dosežek. Ko sem bil jst na dnu si tudi iz hiše nisem upal-pa sem bil besen nase in ni pomagalo, še bolj sem padal v obup, pa dokler se nisem začel spodbujati "na novo se učiti misliti" se rezultat ni nič izboljšal-samo še bolj sm trpel!


Še nekaj strokovnega:
Lahko odločimo v zvezi z svojimi samopodobami! Lahko se odločimo, da se bomo zdeli inteligentni, da uporabimo zase čisto posebne standarde.

Se pravi, da živiš čisto po svojih pravilih, da je to zate že velik uspeh-iti vn s fantom, neglede na to kar drugi mislijo.

Verjemi meni, da te drugi resnično ne razumejo, tudi mene kolegi niso, ampak jaz in večina članov tega foruma pa razume.

Brezveze, da se sploh obremenjuješ kako drugi gledajo! Ti živiš svoje življenje, ješ hrano zase-ne za potrebe kolegov oni imajo lahko radi drugačno hrano-drugačen feedback, poslušaš musko ki je tebi všeč-ne nujno kolegom, njim je lahko druga glasba všeč-spet drug feedback, [/i] in imaš tudi mišljenje zase, svoj kriterij-drugi imajo svojega in zato je njihov feedback drugačen.

Važno je, da je daš svojemu lastnemu videnju sebe bolj pomembno vlogo, kot mišlenje drugih o tebi.
Zato je čisto naravno, da dobiš od drugih drugačen feedback!

Pa lepo bodi in zaupaj vase.

[samsara]

Bom jutri prebrala, Ury. Danes ne zmorem... jutri morda. sem bila na tisti skupinski zadevi...razocarana. Samo slabse sem se kasneje pocutila.ce me ne bi vzunaj nekdo ogovoril, bi zacela jokat. ne vem kaj naj recem...ne zmorem, ne znam opisat. Brezveze. Nato sm sla s fantom v kino...brez smisla. Skoda denarja. Pocutim se prazno...namenoma mislim slabe stvari, da bi lahko zajokala. da ne govorim kaksne vse misli mi hodijo po glavi.

[Tresavček]

Verjamem in vem da ti je zelo teško in premagati sebe je zelo naporna naloga, ki potrebuje čas in vztrajno delo. Brez tega žal ne gre, kot da bi se začela neke nove veščine npr. igranja kitare. Počasi, korak za korakom, pa gremo naprej. So hribi in doline, ovinki, ni ravne poti, v naravi že ne. Zato bodo tudi pri tebi in vseh ljudeh vzponi in padci, kar je popolnoma naravno. V nobenem športu se samo ne zmaguje, nikjer ni ravne poti, ne sije samo sonce, so tudi oblaki in kdaj pa kdaj tudi zagrmi, se zabliska in je tudi neurje, kakor je v naravi tako je tudi v duši.

Verjemi meni, da je tudi moja zgodba precej boleča, bil sem tudi v bolnišničnem zdravljenju, ker sem se od muk poplnoma sesul, da na koncu sploh nog nisem več mogel premikati. Bilo je nepopisno trplenje, misli so bile raztrgane, agresivne in izjemno boleče. Komaj da sem preživel vsak naslednji dan, občutki so bili res grozljivi, vrtenje, tesnoba,...
Vendar ni bilo konca, nisem razumel nobenih stvari, na koncu sem si že sam želel vzbujati pozornost z trpljenjem, da bi me drugi videli, kako bogi sem.  Pa tudi to ni pomagalo.
Do trenutka ko sem se odločil, da se borim, da se sploh odločim, da nekaj dobrega naredim zase. Pa sem se začel izobraževati in prva vaja, ki je bila seznam hvaležnosti:

1.)Vsak dan pišem 15 stvari za katere sem hvaležen, pa če tudi se je dan končal z groznimi občutki, tesnobo, bolečinami,...15 stvari se še zmeraj najde na kar sem bil hvaležen! To je pomembna vaja, ki ima izjemne tudi klinično potrjene učinke. Vse kar vidim: mizo, tipkovnico, miško za računalnik, rožico, kosilo, vsak evro, vse,.... "vaja bo potiho začela spreminjati tvoje mišlenje, tako da se namesto osredotočanja na vse bolečine, začneš osredotočati na dobro." - moraš se prisiliti, premagati sebe, bodi trmasta!!!!! Vstani pa začni, ajmo... ni usmiljenja, ne poznamo besede "ne morem"-tudi mene mišlenje ponagaja,  pa začnem jambrati: "ah saj je brez veze, pa tam je vse zanič, vse me boli." Ne, si rečem, neboš me več, te bom že spravil v red, pa začnemo z pisanjem, pa če tudi z mukoma vzamem svinčnik in list papirja, zmorem! Treba se je prisili, vem da je teško ampak druge poti ni!! Premagati sebe! To je diploma življenja! Pogledati na življenje tudi s sončne stvari, se tega zavedati vsak dan! Vsi smo v dreku ampak gledamo v zvezde!!!

2.) 15 stvari dobrih del: "šla sem v kino-bravo, šla sem na skupinsko zadevo-bravo"-pohvali se vendar!

Koda:

namenoma mislim slabe stvari, da bi lahko zajokala

Točno ta namen bo treba spremeniti! Korak za korakom, kot magnet te bo vleklo nazaj k namenoma misliti slabim stvarem-tudi mene, NE! Stvari so take kakršne so, sami se odločimo ali so dobre ali slabe. Sami se odločimo tako verjeti in tako potem tudi občutiti!

Ne vidim niti ene slabe stvari: "šla si na skupino, spoznala ljudi, videla si da to ni zate-tudi to je v redu" 3-dobre stvari, se potrudila in šla-BRAVO!!! zapiši!-"lahko se ti zdi butasto, brezveze, samo verjemi da se je tudi meni, ampak sem se naučil, da mi to samo mišlenje nagaja in uničuje, treba se je spremeniti."

Resnično bi ti priporočal, da poiščeš tudi strokovno pomoč, da ti bo lažje, resnično bo treba "narediti red v tvojih mislih" in verjamem da ti bo to tudi uspelo.

Piši mi na ZS, da ti pošljem zelo uporabno zadevo-povzetek čudovite knjige, kjer boš sigurno našla ogromno podatkov in rešitev za tvoje dilem/stiske.

Treba bo prijeti za "orodje-lopato, kramp,.." začeti kidati ves "gnoj" in začeti graditi nove temeljne za novo kvlitetnejše življenje-kar je najmanj kar si zaslužiš verjemi mi .








 

[Suzy]

BRAVO Ury!!

Lepo napisano!!

[Slavka]

Ury  vedno najdeš prave besede 

[trzinka]

Ury, odlično napisano, sem popolnoma brez komentarja    

[Toja]

 


Ury tole pa skoraj ni napisano amatersko,
temveč že malo strokovno!
Bravo super je

[samsara]

Hvala 

Na skupinsko terapijo bom še šla. Sem se odločila, da vsaj še dvakrat. Če mi ne bo odgovarjalo, pa bom poskusila še drugje.

Zdaj nekaj časa zvečer napišem kaj se mi je tisti dan lepega zgodilo, kaj sem naredila, da sem lahko ponosna nase. In če sem tisti dan preveč na tleh, počakam na naslednji dan ali dni, ko lahko bolje razmišlam in takrat to napišem.

Glede nekaterih stvari počasi začenjam drugače razmišljat. Primer: ko nekoga vidim, da mu gre veliko bolje pri neki stvari kot meni čeprav se trudim, se poskušam ne osredotočat na to kako sem slabša, ampak si rečem: "Ta oseba ima več izkušenj in vaje na tem ali podobnem  področju. Če bi jaz več delala na tem bi mi lahko šlo to ravno tako dobro od rok. Glede na to, da nimam toliko takih življenjskih izkušenj kot ta oseba, mi ne gre tako slabo." Pri tem poskušam misli preusmerit od tega, da ne začnem s tistim "ampak" ter začnem s samoobtoževanjem. Včasih uspe, včasih ne... Strmim k temu, da bi mi čimvečrat uspelo

[Suzy]

Ojla Samsara!!!

Vsak tvoj post je bolj optimističen in lepo,da poskušaš počasi na določene stvari gledati z drugega zornega kota,bolj pozitivnega.Počasi ti bo zmerom bolj uspevalo le stremeti moraš k svojim željam.
Uspelo ti pa vsekakor bo!!!
Lp

[Tresavček]

Enkratno!!

Tvoj trud bo zelo lepo poplačan. Ko to pišeš, opazuj svoje telo kako se počuti, samo opazuj ga. Nadgrajuj svojo vajo, počasi se osredotočaj na vse, tvoje telo, stanovanje, vse kar vidiš in kar imaš, pa tudi kar neznaš, neveš, ti ne gre. Vse je darilo!!

Vedi: Sreča-zadovoljstvo ni nekaj kar si pridobiš npr. z denarjem, fantom, materialnimi dobrinami,...sreča je nekaj s čimer se uglasiš!-sreča biva v tebi!
In inteligentni ljudje niso tisti, ki imajo visoko izobrazbo, veliko denarja, doktorji, ki znajo reševati kompleksne probleme...zakaj?ker so psihiatrične bolnice polne takih ljudi, pa tudi navadnih revežov ampak je inteligenca v tem, da živiš učinkovito življenje, srečno, ki ga živiš vsak dan, v vsakem trenutku dne!
Če smo srečni, živimo vsak trenutek tak, kot je in cenimo njegovo vrednost! To je INTELIGENTNOST!!
Kljub temu, da neznamo reševati problemov pa kljub temu vedno izberemo srečo ali vsaj nočemo izbrati nesreče! Potem smo inteligentni! Imamo orodje proti živčnemu zlomu! Znamo ravnati s problemi in ne nujno reševati!!

Vsem ljudem predstavljajo bolezni, smrti, staranja, konflikti, naravne nesreče problem pa vendar inteligentni ljudje ne postanejo potrti in malodušni! Tisti vidijo danost in srečo v problemih in ne merijo njihovo odsotnost! To so najbolj inteligentni ljudje, pa tudi redki!! Zaupati moramo v svoje sposobnosti da v vsakem trenutku gojimo tisto čustvo, ki smo ga izbrali!

Želim ti povedat, da v popolnoma enaki situaciji, kot jo imaš z spremembo mišlenja postaneš zmagovalka!
In to takole:
Misli izberejo čustvo! Čustvovanje je reakcija telesa na misli! Če je prizadet miselni center, tudi čustev ni! Ko enkrat spremenimo misli, tudi čustva!


Tako da misli so močno orožje, ki vplivajo na telo in tvoje vedenje.
Super, da si začela, verjamem, da ti že uspeva, korak za korakom!!!

Bodi v cvetju

[mieaid]

samsara
Ury

Ko bi jaz znala upoštevati vse kar je zgoraj napisano bi blo super. Na žalost sm še vedno v tisti fazi, ko se mi zdi vse brez veze

[green boy]

preber kakšno dobro knjigo  mieaid npr. čar samozavesti je men ful pomagala dost zanimivo napisano
lepo razkrije dost stvari...

lp
Domen

[samsara]

hvala za predloge, bom jutri šla v knjižnico na lov za knjigami

[samsara]

še kšne dobre knjige v zvezi s samozavestjo?

[samsara]

ko bi vsaj vidla nekaj dobrega v seb...veliko stvari, ki sem jih prebrala za pridobivanje ali bolje rečeno višanje samozavesti, pričakujejo, da sploh veš nekaj dobrih lastnosti o seb. Pri meni je bolj kot ne, da napišem tiste, ki so najmanj "gnile" Ko napišem te dobre stvari o sebi, sploh nimam občutka, da sem res to napisala, ni nekega občutka "o, vsaj to je dobro pri meni."

mah...ne vem kaj naj, da se ne bom počutila tako prekleto grdo...neumno...

[samsara]

trenutno se sprašujem kaj naj čem počet, da neham mislit na vse to. najraje bi planila po starih utehah...

[Tresavček]

Sem ti poslal. Si dobila?

lp

[green boy]

hvala ury za tisto kjigo sam si bom šu raj v kjižnco sposodit tapravo kjigo se lažje bere kot tukaj na računaliku
samsara le ustrajej enkat ti bo že ratal malo preberi kako knjigo o samozavesti in pa psihoterapijo da se mal zamisliš in pa si malo pomagaš s kakšnimi triki iz knjige ter premisliš kako prenehati in se imeti rad

vem da ti bo uspelo!

lp
Domen

[samsara]

Danes sem bila pridna...melo me je, da bi je da bi pustila vse obveznosti v zvezi faksom in se prepustila negativnim emocijam, ampak sem vztrajala in se poskušala nekako zaposlit. Ampak ne gre. Za skoraj vsako stvar se moram prisilit. vsakič znova. Sita sem tega in utrujena. Rada bi rekla, da sem depresivna, da bom dobila tablete in bo bolje. Ampak ni to...zdi se mi da sem taka že vse življenje, od zgodnjega otroštva dalje. Za nekatere stvari to res velja in rada bi rekla IN VERJELA, da sem bila taka do zdej, da je to stvar preteklosti. Ampak ni bolje. Bojim se strokovne pomoči, bojim se zdravil ki bi jih dobila v lekarinci...strah me je še enkrat občutiti, a ne pomaga. Seveda ne pomaga, če pa nisem depresivna. Ker to ni duševno stanje. To sem jaz.  Ne vem kako naj bom drugačna, če sem taka že otroštva. Se silim...ampak ne vidim premika v boljšo smer.

In kakšne naj bodo zdaj misli, da bodo drugačne emocije? Ne morem se spomnit nobene pozitivne stvari. Nobene misli, ki bi ji lahko verjela. Ugotovila, da sebi niti približno ne morem verjet ne zaupat. Pa naj si  mislim slabe ali dobre stvari