SAMA SEBE SEM SE PRESTRAŠILA

[kremenko]

Dragi moji, prosim vas za vašo pomoč in vsekakor podporo. To, da se mi marca izteče začasna upokojitev in da imam takrat ponovno oceno na invalidski komisji sem vam že povedala. Pa to tudi, da zadnje dva meseca letam po vseh možnih preiskavah in me dobesedno mučijo. In seveda tudi to, da mi je moj psihiater že povedal, da me bodo na komisiji dali ven iz penzije in me postavili na borzo oziroma bom mogla nekako delat. Z vsem tem se borim in se skušam sprijazbit, ne obupat in se ne predat ampak delam načrte za prihodnost.

No in sedaj...Moja ta mala pred dvema tednoma začela delat v enem kafiču, pač nekem lokalu. Lastnica tega lokala ima v lasti vsega skupaj tri lokale v različnih krajih in je puncam povedala, da ima zelo veliko pomanjkanje kadra in da če punčke vejo za koga, ki bi delal. In glej ga vraga. Jaz spet nisem niti sekunde premišljevala ampak sem rekla hčerki, kaj če bi jaz to poskusila delat!? Pa ni hudič da se ne bi naučila in da ne bi zmogla. Rekla sem ji naj to omeni šefici. Ker te bakrene žice, ki jih navijam doma ni vse skupaj nič, navijam cele dneve, nihče pa mi ni še niti centa plačal za to kar sem v dveh mesecih naredila.

No in včeraj popoldne je mala delala pa sva s ta veliko šle k njej na vročo čokolado in tam je bila tudi šefica. Jaz sem čisto okamenela. Malo sem terala naj šefici reče za mene. In je rekla. Žensko je najprej zanimalo če imam izkušnje, mala je sicer rekla da nimama, v resnici sem ko sem imela 18 let neki delala v nekem bifeju, torej pred 27 leti! No, potem jo je zanimalo koliko sem strara, 45 ji je še znosno in predvsem če sem samska ito ji je bilo skoraj najbolj pomambno. Potem je rekla, da če je tako naj grem v nedeljo z ta malo delat v en drug lokal v drugo občino, da vidimo,. kako bi se znašla potem da bomo pa videli....Ja, pa moj zunanji videz ji je bil tudi precej pomemben...kar malo slabo sem se pošutila....ampak je bil za šefico še sprejemljiv...

No pa smo tam....dokler je bilo samo pri mislih in besedah sem bila hudičevo navdušena in pogumna...zdaj sem pa čist ukakina in sesuta...kaj če sem nesposobna....kaj če ne jaz v resnici tega ne zmorem?! Biti med ljudmi. Tam bojo pili alkohol!!! Jaz pa histerična ko vidim pijanega človeka. Poleg tega je dejstvo, da se s puncami z mojo penzijo nikakor ne preživimo....obe sta maturantki, goro denarja moram imet do konca februarja za maturantski ples....najbolj me je strah pa tega da bom ogrozila svoj invalidski status...

Same kozlarije delam....čutim se nesposobna....po eni strani hočem biti pogumna in močna in sposobna, ko pa pride trenutek, da bi se naj izkazala kolk me je v hlačah pa se podelam....

Prosim vas...pomagajte mi...povejte mi kaj mi vi svetujete.....ta jip sem od straha z živci čisto na koncu...ampak trenutno za nedeljo ni vrnitve....silila sem in v nedeljo moram na ta preiskus in na uvajanje v ta lokal na vasi....vaški ljudje so pa še posebno čudni in zahtevni in glasni...

Na pomoč prosim !!!! V kaj sem se spet sama sebe potunkala!!!!

[Slavka]

Kremenko, saj še ni nič zabetonirano. V nedeljo pojdi na probo, pa boš vidla kako bo....Še vedno se lahko umakneš, kaj pa je to takega. Sicer sem tud jaz podobno kot ti...pogumna, ko se o čem pogovarjamo, ko se pa začne realizirati pa  Npr. mene čaka drug petek vodenje skupine za samopomoč....pa da ne boš mislila kako me stiska, če bom jaz to znala, saj še nikoli nisem kaj podobnega delala....črpala bom zgolj iz lastnih izkušenj.
Torej, ne sekiraj se preveč....probaj in boš potem vidla, kako naprej. Mogoče boš pa čisto pozitivno presenečena 

[Janja]

Kremenko!

To, da te je strah, je čisto normalna reakcija, saj bi bilo strah tudi čisto zdravega človeka. Ko začnemo nekaj na novo, nas je ponavadi strah, ne glede na to ali smo zdravi ali imamo takšno diagnozo, kjer pa je pojavljanje strahov večje kot recimo drugje.

Jaz verjamem, da ti bo uspelo, ker si močna ženska. Niti slučajno ni lahko krmariti z dvema najstniškima hčerkama popolnoma sama z majhnimi dohodki in s preizkušnjami, ki jih imaš in sem si jih uspela prebrati na forumu. Zame osebno si pogumna in sposobna ženska in jaz vem, da ti bo uspelo.

V končni fazi pa lahko še zmeraj zadevo zavrneš, če po poizkusu ugotoviš, da to pa res ni zate. Boš v mojih mislih!

[kremenko]

HUh Slavka, hvala...takoj zamenjam za tebe, vidiš take stvari pa meni grejo veliko bolj od rok...takoj zamenjam s tabo...men je kar slabina od straha da ne bom kake bedarije počenjala v nedeljo.... in da ne bom osramotila svojela lastnega otroka...

[ljubica]

Kremenko, sama sebe prehitevaš! Ne zahtevaj od sebe več, kot zmoreš!
Lokal in pijani vaščani, pa vožnja, pa šefica, za katero že na vodi čutim, da te bi izmozgala do kosti....brrrrr.
Tole sem morda grdo napisala, ampak tegale mnenja ne nameravam obleči v rokavice.
1. Počakaj do invalidske komisije
2. Poišči si delo v okviru Ozare, Karitasa, Rdečega Križa, kakega bolj človeškega podjetja.
3. Poleg tega....verjetno veš, da obstajajo možnosti za finančne pomoči in to različne. Pozanimaj se na Centru za socialno delo!!
4. Ne prehitevaj dogodkov!

[kremenko]

Hvala Janja 

Ljubica, tudi s teboj se povsem strinjam in ravno o tem tako zelo tuhtam, da ga ne bi kaj polomila....hvala tudi tebi...tako trapasto nesposobna se ta hip počutim...vse nekaj bi....hkrati pa sem se sama sebe prestrašila

[Slavka]

No, Kremenko, men je pa slabo ob misli, da ne bom kakšnega kozla ustrelila na skupini za samopomoč....kaj, če bo zarad mene komu še slabše  Ampak veš kaj....če ne probaš, ne veš, to me žene naprej....življenju je treba reči DA in izkusiti nove stvari. 

[ljubica]

Lej, Kremenko, lahko bi napisala....ja, sej bo, pa sej zmoreš, pa sej ni tako hudo, pa sej si fajn.......pa ne morem.
Toliko te poznam, da vem, da imaš pogum, vendar za tako delo potrebuješ tudi vzdržljivost.
In vzdržljivost ni odvisna samo od pozitivne energije in poguma, ampak od dejanskega stanja pri tvojih diagnozah.
Veš, sama volja ni vedno dovolj, včasih so prepreke zato, da se ob njih ustavimo in zadihamo.
V petlitrski lonec pač ne moremo zliti 10 litrov vode, ne?

[Aslan]

Kremenko še vedno lahko rečeš NE.
Nimaš pogodbe, nimaš nič ... si se pač premislila.
Ne želiš si tega poklica in pika.
Hkrati pa lahko rečeš, da dokler si na ivalidski penziji SI NE UPAŠ nič delat,
ker si s tem lahko škoduješ in ti vzamejo penzijo.
Da si pač prehitro se zagrela za ta job, nisi razmislila trezno.

Kremenko tudi zate se bo našlo delo, ni treba na prvo žogo skočit.
Jest osebno se čutim kar dost sposobna oseba, pa vem, da bi kot
kelnarca popiz**dila prvi dan...pač nisem za ta poklic.
(kar ne pomeni da sem nesposobna)

Moj osebni pogled:
(nimam izkušenj na tem področju in si jih ne želim imeti nikoli)

Bit kelnarca ni lahko.
Po mojem je izjemno stresno in moraš imet trdo kožo in kratek jezik.
Ko so gosti pijani je sploh težko...bljak
Naročila drugo čez drugo, če kaj pozabiš takoj vsi živčni in tečni....
Ker je kadilski zakon si primorana streči tudi zunaj...kljub mrazu...
Pa še kasiranje in se ne zmotiti kaj...

Ja kelnarce naj bi bile mlade, sexy itd ... tudi zato da privabljajo moške tja.
Ker v lokalčkih še vedno so glavni gostje moški...
Rabijo nasmejano žensko, ki jim z veseljem toči pijačko....in se smeje njihovim šalam.

[kremenko]

  ...ja punce...hvala...čisto vse kar ste mi napisale ste mi napisale pravilno....ampak v nedeljo pač moram it pa kar bo pač bo....se bom takrat s šefico temeljito pogovorila...saj zna bit, da bo že ona sama rekla, da nisem primerna, ko bo vidla da sem vsa prestrašena in da se ne znajdem...

[Arwen]

.kaj če sem nesposobna....kaj če ne jaz v resnici tega ne zmorem?! Biti med ljudmi.

Same kozlarije delam....čutim se nesposobna....po eni strani hočem biti pogumna in močna in sposobna, ko pa pride trenutek, da bi se naj izkazala kolk me je v hlačah pa se podelam....

ampak trenutno za nedeljo ni vrnitve....

NIČ od tega ni res...

1. SI sposobna
2. ZMOREŠ biti med ljudmi
3. daleč od tega, da delaš kozlarije
4. za nedeljo lahko brez moralnega mačka rečeš, da si se pač prenaglila...

... lahko pa poskusiš, pa vidiš, kako bo... je pa tako, bit natakarca... hja... kaj pa vem; vem le to, da to ni zame.  

[kremenko]

...... je pa tako, bit natakarca... hja... kaj pa vem; vem le to, da to ni zame.  

vem, ljuba moja Arwen...ampak saj si sama videla kako bedno živimo....in da sem prisiljena nekaj ukrenit, da nam izboljšamo trenutni položaj...ta mala je začela delat...ta velika pa žal ne more zaradi zaostalih obveznosti v šoli, poleg mature ima še izpite za lansko šolsko leto ker je spet pogojno vpisana...torej se moram jaz borit.... ...tud jaz nisem za u lokale in te stvari...

[Janja]

...tud jaz nisem za u lokale in te stvari...

Če je pa tako, potem pa sploh nima smisla hoditi niti na poizkus.  Drugače pa še zmeraj menim, da si močna in sposobna ženska, pa vendar si poišči delo kje drugje.

[Arwen]

al pa vseeno poskusi.... in vidiš, kako bo.. in potem še vedno lahko rečeš ne hvala, to ni zame...

[kremenko]

Najlepša hvala punce za vse vaše odgovore...

Vsem vam pošiljam tople objeme 

[Slavka]

Kremenko 

[Sinuska]

jaz sem med študijem kelnarila (8 let). od tega sem bila 5 let v eni kmečki gostilni, na vasi. najlepši časi!  naučila sem se res veliko. o travi,  o tem, kdaj se orje, kdaj se žanje, kako se vreme napoveduje po vetriču......
sej znaš pogovor napeljati na brezvezne reči, ni se ti treba pogovarjati nekaj, kar ti ni. meni je bilo res fajn, no, včasih prav pogrešam šank.
za začetek pa vseeno prosi za krajši delavnik (kar ga boš v času uvajanja itak imela). pa potem še enkrat razmisli.

da ne boš mislila, da mene ni strah menjati službe. 

[martinca]

Kremenko, jaz sem bila ista, na smrt prestrašena, celo nisem si upala odkloniti... Nato pa mi po preteku 2 tednov ni bilo žal za to, da sem ostala. Pa čeprav sem ostala manj kot 2 meseca, ampak nova izkušnja, naučila sem se izgubiti tremo pred ljudmi... pa sem bila od jutraj do večera rdeča samo, če me je kdo pogledal, kaj šele, če se je kateri kaj zadrl    Navadiš se stikov, ljudi, naučiš se reči za pomoč, ko se kavni aparatek pokvari, v skladu s tem, kako si vzgojen in sčasoma ti GRE ! Napake, zastoji, vse to pa je del sistema - ni človeka na delu brez težav in nihče ni tega kriv !!

Meni pa se zdi to sijajna priložnost za premagovanje sebe, z velikim upanjem, da je profit (povečana samozavest) večji kot škoda (začasna stiska oz. stres v fazi priučevanja dela) !!
 Ej, če te je že zdaj strah, boš pač panična cel teden skup, morda 2 tedna in delaš napake, to je normalno, tako se vsi učimo, eni skapiramo kasneje, drugi pa prej, ampak nihče se ni učil vseznalec!
Nato boš spala kot ubita in boš šla veselo na delo spočita pedenat soljudem, žejnim in takim....
In vedno bolj boš pri sebi.... Česar ne boš vedela, boš vprašala v času, ko ne bo gužve... Vse boš znala sama razpolagati s časom....
Nato ti bodo gibi prišli v navado, nehala boš polivati in razbijati in kasirati smehljaje in boš celo zmogla delat z veseljem, občasno se boš glede na tvojo diagnozo (saj ne vem katero imaš) pač ustrašila, razjezila in upam da požrla (upam) in šla naprej skozi delovnik , za ljubi začasni kruhek.

Neverjeten občutek je, ko dobiš v roke prvo zasluženo plačo, čeprav v kelnariji ni veliko, toda je pa tvoje. To ti jaz napovedujem, to je proces, to ni zlahka, vse probleme reševati sproti    Priložnost zate ! Kaj bi visela doma s tistimi žicami ali kaj imaš, pridi med folk, saj se boš sprostila. Ampak človek ne ve, dokler ne poskusi : ta poskus pa se ne sme končati prvi ali četrti dan zaradi razbitega ali politega kozarca ali pokvarjene mašine, ampak po 2 delovnih tednih - takrat šele vidiš, ali si se vpeljala ali se nisi. In službo so ti ponudili, priložnost imaš v rokah, zgrabi jo zaradi sebe in svojega napredka, zaženi se v situacijo, meni verjemi, da panika, tresoče roke in tresoč glas sčasoma popusti, tukaj smo mi anksiozneži vsi na istem, glede tega nisi ti nič posebnega, tako da samo nikar se ne ustavljaj, vse sprašuj in sodeluj!, pa da ne bi slučajno spila kaj tam (ko sem jaz, sem nekaj steklenega dol vrgla in zato mi pol niso več pustili) ,  da nič ni zlahka, ampak glavno da je vsak mesec keš, dokler gre, zadrži srečo v rokah, ker to je sreča, ko enkrat novo situacijo obvladaš !    Seveda razen če je prehudo in padeš skup pred stranko in ti kozarec sladke vode ne pomaga - potem pa res bolje iti domov na zavod, ja    Drugo pa je vse za zdržat!!! Ker folk se ne briga za kelnarce, ampak čaka na piti pa jesti, saj če pa je kdo štorast, pa še raje pridejo, se malo hecat in gledat tole, ampak ne za dolgo, ker se vsak kelnar navadi !

[kremenko]

Martinca najlepša hvala....veš...gre za en tak lokal....kao kafič...ob vikendih pary pijačke pa menda celo varnostniki ker so vsaj v tem v mestu DJ-i ki muziko rolajo pa tako...in dokaj pozno imajo odprto do enajste čez teden in polnoči vikende, nič hrane samo topli napitki pa pijača....samo za tista dva lokala, ki sta bolj na vasi pa res nimam pojma po kakem principu delujeta, a gre za isto zadevo al je kej drgač...

[martinca]

Zaženi se v tisti kafič, nauči se znova točit kafeje in piva, nato pa se zaženi še v vaški kafič, pa počakaj do prve plače, vmes boš pač polivala in razbijala in rdela, kar je pričakovano, noben te ne bo udaril, oni ki tam sedijo in pijejo, imajo svoje pogovore ali, sem nekje prebrala, jih skrbijo lastni hemoroidi itd