ko preveč boli

[Janja]

Nikoli si nisem mislila,da bom padla tako globoko in v tem trenutku se je v mojem življenju zgodilo toliko stvari,toliko udarcev,da se enostavno ne zmorem več pobrati.Mislila sem,da me nekdo ne more več tako raniti pa me je.Tokrat tako zelo,da ne najdem besed,ki bi vpisale vso to bolečino.

Včasih je res tako, da so udarci hudi in jih je preveč in takrat mislimo, da ne zmoremo. Tudi jaz sem mislila tako. Mislila sem, da ne bom zmogla, da bo šlo življenje mimo mene, da bom kar umrla zaradi bolečine ob razhodu... Pa ni bilo tako. Nekaj časa je zelo bolelo, kasneje je bolelo vedno manj in vedno manj pogosteje. V mojem primeru je čas naredil svoje. Dobesedno. Jaz sem potrebovala veliko časa, preveč... Mogoče ga boš ti potrebovala manj. Jaz ti vsekakor želim to. Ne gre pa to čez noč. Osebe enostavno ne moreš preboleti na hitro. Vsako prebolevanje zahteva svoj čas. Takrat je res hudo, pa vendar čisto vsak mora iti čez to, razen seveda, če ob razhodu nič več ne čutiš do osebe s katero se razhajaš.

Ostala sem popolnoma sama, psihična in fizična razvalina.

Tudi, če si ostala sama, to ne pomeni, da si čisto sama. Sigurno imaš ob sebi vsaj koga, na katerega se lahko obrneš.

Objem od mene in verjemi v to, da bo bolje!

[vesnav]

Draga Zarja..

Janja je s svojo izkušnjo povedala točno tako, kakor je.. Vsak dan majčkeno lažje..
Enostavno moraš zaupati, da bo tvoja bolečina vsak dan malo manjša..

Če kar koli rabiš, sporoči.

In, če se malo pošalim, si vedno, ko mi je kaj hudo v tem času, kislo zapojem: Saj po novem, saj po novem letu bolje bo..
( pa ta Saj po novem si zamrmram ene 10 krat, da bolj zaleže samoprepričevanje).))

Želim ti, da bi ti bilo nadlepo in da bi se kmalu samo spominjala vsega hudega, v tvojem srcu pa bi bilo eno samo veselje! Veliko zdravja v novem letu ti želim!!!

[zarja80]

Sama sem kriva,da še vedno prestajam vse to.Nisem se znala umaknit takrat,ko je bilo to potrebno in takrat,ko je bilo že vsega preveč.
Bolijo besede in bolijo dejanja.Besede človeka,ki ti je pred pol leta zidal gradove v oblakih.Ni prvi pristanek na trdnih tleh ,samo tako si želim,da bi bil zadnji.Vem,da je poterben čas samo v tem trenutku teče tako počasi,bolečina in razočaranje pa postajata večja in večja.
V glavi zvenijo zadnje besede kako slab človek sem,kako sem nesramna,pokvarjena,...
Samo umaknila sem se njegovemu novemu življenju in novi partnerki.Nikdar mu ne bi hotela škodovati samo ne zmorem biti z njim v prijateljskih odnosih,ko pa je rana še tako sveža in tudi stres je pustil posledice tudi drugje v mojem  telesu.Je res tako narobe,če se ne morem nekomu oglasiti in mu pripovedovati o moji bolezni,če pa trpim,ko vidim,da je šel on naprej,da je našel osebo,ki je vse to kar jaz nisem?Si res zaslužim ves ta bes,ker se po zdravniškem pregledu ne morem oglasiti in govoriti o tem kaj se dogaja z mano?Ker ljubim mu pustim oditi im mu želim,da je srečen,čeprav ob tem telo trga na pol,čeprav vpijem pa tega ne sliši?Sam pa je zaradi izpuščenih nekaj telefonskih klicev ugotovil,da sem pokvarjena in me znova zavrgel iz svojega življenja.
Ne zmorem več jokati samo bolečina je v telesu,pa je ne zmorem izjokat,ne zmorem je premagati!
Janja in Vesnav,hvala iz srca

[Suzy]

Draga ZARJA
 Na svetu je toliko lepega za vse nas,če le imamo oči da vidimo in srce,da vzljubimo.
 Čeprav te sedaj navdaja le žalost,obup in bolečina se NE DAJ,poskušaj za trenutek
 pozabiti na žalost in grde stvari,vedi da je v središču najbolj nemirnega in ranjenega
 srca še prostor za nekaj miru in sreče in nič zaradi česar trpimo ali česar se bojimo nas
 ne mora pogubiti.Le pademo in z nekaj notranje moči,ki jo imamo se spet odrinemo in
 poskušamo spoznati smisel življenja na novo.Premoremo ogromno moči v sebi,čeprav
 se tega ne kdar smo na koncu moči,ne zavedamo...Tudi ti boš z majhnimi koraki dosegla nemogoče,potrudi se ,našla boš tudi ti košček sreče,ljubezni,spoštovanje....

  Vzemi si čas za predah,prijaznost,smeh,drobcene stvari,ki te veselijo saj je življenje
  prekratko,da bi v njem le obstala...pojdi na prej z malček volje in podporo nas,ki te imamo radi in smo v mislih s teboj TI bo uspelo,boš videla...
   OBJEMČEK OD MENE IN NE OBUPAJ PROSIM!!!!!

[Janja]

Zarja!

Sama sem kriva,da še vedno prestajam vse to.Nisem se znala umaknit takrat,ko je bilo to potrebno in takrat,ko je bilo že vsega preveč.

Zarja, ti nisi ničesar kriva, to je bil pač splet okoliščin. Sedaj res ni pametno, da se kriviš še za stvari, za katere sploh ne moreš biti kriva.

V glavi zvenijo zadnje besede kako slab človek sem,kako sem nesramna,pokvarjena,...
Samo umaknila sem se njegovemu novemu življenju in novi partnerki.Nikdar mu ne bi hotela škodovati samo ne zmorem biti z njim v prijateljskih odnosih,ko pa je rana še tako sveža in tudi stres je pustil posledice tudi drugje v mojem  telesu.Je res tako narobe,če se ne morem nekomu oglasiti in mu pripovedovati o moji bolezni,če pa trpim,ko vidim,da je šel on naprej,da je našel osebo,ki je vse to kar jaz nisem?Si res zaslužim ves ta bes,ker se po zdravniškem pregledu ne morem oglasiti in govoriti o tem kaj se dogaja z mano?Ker ljubim mu pustim oditi im mu želim,da je srečen,čeprav ob tem telo trga na pol,čeprav vpijem pa tega ne sliši?Sam pa je zaradi izpuščenih nekaj telefonskih klicev ugotovil,da sem pokvarjena in me znova zavrgel iz svojega življenja.

Ti imaš vso pravico se umakniti iz njegovega življenja. Jaz te tako zelo razumem... Tudi jaz nisem zmogla obdržati komunikacije z njim, ko sva se dokončno razšla, ker sem preveč čutila do njega. Pa bi bila rada z njim prijateljica, ker je res v redu človek, pa vendar tega nisem zmogla... Vsakič, ko sem bila z njim, me je zvilo... Enostavno nisem zmogla in na srečo je to on upošteval... Me je razumel, da če ne moreva biti skupaj, tudi prijatelja ne moreva biti. Med nama je bilo res preveč čustev in res izjemna močna privlačnost, da enostavno nisva mogla ob srečanjih ostati hladna... In to me je motilo, ker se je to dogajalo še dolgo po najinem uradnem razhodu. Midva na srečo nisva imela otrok in tako sva res lahko popolnoma prekinila. Šele takrat se je začelo prebolevanje...

Zarja, če si mu ti pustila prosto pot, mora tudi on tebe razumeti. Pa kaj on sploh hoče od tebe, naj živi svoje življenje. Saj ima sedaj novo partnerko, če se ne motim. Skratka, če še ni razumel stvari, mu še enkrat pojasni, da ti tako ne moreš in on mora to razumeti.


Zarja, verjemi, da bodo bolečine popustile, ne še danes in morda tudi jutri še ne, pa vendar bodo. VERJEMI MI! Objem od mene!

[zarja80]

Punce moje hvala vam za vse spodbudne besede! :rozicodam:Je lepo vedeti,da je nekomu mar kaj se dogaja zmano.
Počutim se...grozno.Vsa ta napetost in nemir postajata močnejša in težko vzdržna.
Sprašujem se česa naj se sploh še veselim,ko pa vem kaj vse me čaka.Tako sita sem postala življenja.
Ob vseh teh novoletnih voščilih padam v jok in s tem povzročam nelagodje,bolečino in strah ljudem,ki me imajo radi.Samo tako naporni leti sta za mano,da je strah pred vsakim dnem večji!

Vam pa iskreno in iz srca želim vse najlepše v tem letu,ki je pred vami

[vesnav]

Morda veš, kaj te čaka na enem področju, a teh je nešteto in vsega ne veš....)))
In koliko ljudi omenjaš, ki te imajo radi in jim povzročaš skrbi..
Ja, jim, vendar te imajo radi, ker se ob tebi počutijo predvsem dobro in ljubljeno. In prijatelji nis(m)o samo takrat, ko smo super in dobro, ampak tudi ali predvsem takrat, ko smo tudi šibki...

In si zdaj.. Jutri pa ne boš...

Da bi bil ta jutri čim prej, naj se ti izpolni.
In verjemi..
Rada bi brala tvoje lepe misli, ki se jih še dobro spomnim.

V.

[zala]

Zarja,
pravijo, da se veliko ali celo vsaka stvar zgodi z razlogom. Verjetno je tudi tvoja veza razpadla z razlogoom, pa čeprav je imela kar nekaj staža... pa vendar... nekaj je prav gotovo očitno... če ne zmoreta doreči in na normalen način premleti nekih nesporazumov (kar neodgovorjeni klici vsekakor so), potem prav gotovo ne bi zmogla tistih pravih, težkih situacij, ki partnerje že same po sebi razdvajajo....
In zelo veliko ti mora povedati tudi to, da je pravzaprav že kar takoj našel drugo... ki "ima vse to, kar ti nimaš".... hmm.. o tem bi lahko debatirali... in to bo prav gotovo še spoznaval po določenem času.
Vsega prav gotovo ne boš pozabola od danes na jutri... bolelo bo še kar lep čas...medtem pa je prav gotovo najbolje, da nimata stikov, saj si boš na tak način še bolj škodovala. Veš s prijateljstvom je tako; če je še kaj čustev vmes, ga nisi sposoben po tako kratkem času... če pa bi to zmogla, potem pa prav gotovo ni šlo za globlja čustva. Tako pa... morda... nekoč...ko boš to pustila daleč za sabo....
Zdaj pa: skušaj živeti za danes, ne oziraj se nazaj....vzami vse kot eno izkušnjo, del življenja, ki se je pač nekje zaključil... in da je priložnost za nov začetek! Ne uničuj se s spomini, usmeri energijo v odkrivanje in okrevanje same sebe, da boš prihodnost sposobna živeti....
Veliko nas je takih, ki vemo, kaj doživljaš.. glej... vsi smo preživeli... nekako....in ko potem pogledaš stvari nazaj z razumom vidiš, koliko sebe si uničil in koliko lepih trenutkov zamudil. Pa vendar: vse to moramo sami preživeti, in žal, je zato potreben čas... ne gre drugače. Tega pa je včasih tako zelo težko zapolniti....

Vse dobro!

[zarja80]

Vesvav in Zala
Vem,da se je vse zgodilo z nekim razlogom in moje telo je že kar nekaj časa vpilo,da tako ne gre več naprej.Ker sem verjela,da se stvari lahko spremenijo,sem preslišala ta krik telesa in sedaj za to lastno neumnost plačujem.
Ker tudi sama ne bi želela,da bi se bivši pojavljal v novi vezi in se tudi sama ne želim vmešavati v odnos oz ga kakor koli motiti,sem mu lepo povedala,da če moje zdravstveno stanje toliko let ni bilo pomembno,celo zasmehovano,tudi sedaj ne bi razpravljala o tem.Lepo sem se poslovila v zadnjem telefonskem pogovoru in mu zaželela vso srečo tako v življenju kot v novi vezi in ga prosila za prekinitev stikov.Niti nisem zahtevala,da bi uredila stvari v zvezi s stanovanjem.Pustila sem vse.Potem pa so začeli prihajati klici,ker se nisem oglašala več na klice in sporočila,je klical z druge številke in čeprav sem vedela,da je on se nisem več oglasila.Nato pa sem včeraj dobila sporočilo spet z druge številke,da sem nesramna in in da takšna pač sem,da to ni več njegov problem in da je premislil o prekinitvi stikov in se odločil,da z mano noče imet več nič.
Vem,da se soočate z veliko hujšim težavami ampak izgubila sem voljo,da bi se sploh borila ne samo z depresijo temveč tudi z ostalimi zdravstvenimi težavami,ki pa se jih je v teh dveh letih nabralo kar nekaj.
Tako zelo si želim,da bi po toliko letih padcev, vzponov in ponovnih še hujših padcih začutia mir.Tako dolgo je že od tega odkar ni nič bolelo, ne fizično ne psihično in od kar sem bila srečna...

[Slavka]

Zarja, verjamem ti, da si utrujena, da se ti ne da več....tudi jaz sem se tako počutila, se spraševala kdaj se bo to nehalo, kdaj bo bolje...če sploh kdaj bo...Pa sem dočakala tudi dneve, ko se počutim dobro, ko sem dejansko srečna....
Tudi tebe čakajo taki dnevi, ko bo prenehala bolečina, ko se bo duša umirila, ko boš spet začutila sebe in svojo vrednost....takrat bodo tudi dnevi lepši in mirnejši.
Pusti, da čas odnese bolečino, pusti, da zaceli rano ob ločitvi, jokaj, piši....izlij svojo žalost ven.
S tabo sem in verjamem vate 
 

[vesnav]

Tui jaz verjamem vate!

[zala]

Ja, vsekakor je mir prva stvar, ki jo potrebuješ... šele potem boš lahko umirila tudi svojo dušo in posledično tudi fizično počutje. Sama mislim, da je tvoja odločitev glede stikov pravilna....in menda pri takih zadevah tisti pregovor o pogreti juhi še kako drži....sploh pa, če eden ali kar oba v nekem odnosu ne želita narediti nikakršnih sprememb pri sebi in v odnosu drug do drugega....
Morda bi skušala nekako energijo usmeriti v "zdravljenje" same sebe....za današnji dan....da ponovno skušaš najti svoj notranji mir....in ostati toliko trdna, da se ne vračaš.
Nobeden moški ni vreden, da se zaradi njega uničuješ... NOBEDEN!!!! Pa saj to vse sama tudi veš...
Si enkrat že zmogla in boš ponovno.... zdaj imaš še izkušnjo z vračanjem... tokrat ti bo gotovo uspelo.
Saj NI DRUGE POTI!!!!!

Vse dobro!!

[isakiara]

Zarja!

Vem zelo boli in bolečine in tesnobe se ne da opisat.... bila sem v podobnem položaju kot ti.... celo leto mi je bilo zelo hudo, tesnobno, moreče, brez prijateljev, brez zunanjega sveta.... sama s starši, forumom in zdravniško pomočjo a mi je uspelo in verjamem da bo tebi tudi.... vse se zgodi  z razlogom... človek ki ni zate ni zate in ti ni namenjen boljš da prej poišče svojo pot in odide kot da te muči še nadaljnih xy let.... vredno je živeti... vredno se je sprehajati po naši prelepi naravi, si privoščiti kakšno limonado.... ampak na začetku mi je bilo zelo težko korak za korakom a mi je do neke mere uspelo in tudi tebi bo... ampak za vse je potreben čas in močna volja..... vrjamem vate in uspelo ti bo!

[zarja80]

Noči in jutra so ...grozna.Nabijanje srca in občutki nemirnosti in nemoči so ubijalski.Ne morem spati,ne morem nič!Vem,da je tako prav ampak vseeno se ves čas pojavlja dvom,če sem storila prav?Kaj sem storila narobe,da se ta mora vleče že tako dogo?
Boli in bolečine ne morem spravit iz sebe!

Zala,Vesnav,Slavka 

Isakiar;sem vesela zate,da si bolje in ti želim vse dobro na tvoji poti!In zelo rada bi še kdaj podelila mnenje s teboj

[Janja]

Zarja!

Noči in jutra so ...grozna.Nabijanje srca in občutki nemirnosti in nemoči so ubijalski.Ne morem spati,ne morem nič!Vem,da je tako prav ampak vseeno se ves čas pojavlja dvom,če sem storila prav?Kaj sem storila narobe,da se ta mora vleče že tako dogo?Boli in bolečine ne morem spravit iz sebe!

Sprašuješ, če si storila, kaj narobe. Nič nisi storila narobe, to je le proces prebolevanja, ki nikoli ni prijeten, pa vendar je takšen, kakršen je. Procesi prebolevanja so zelo različni in so odvisni od mnogih dejavnikov, in sicer od tega, kako dolgo smo bili v zvezi, kakšna so bila naša čustva do bivšega partnerja, kakšna je naša dinamika čustovanja,... Po vsej verjetnosti bi lahko še naštevala, pa vendar sem se osredotočila na dejavnike, ki imajo mogoče več vpliva na našo intenziteto čustev.

Ne morem reči, da je tako prav, ker meni se ni zdelo, da je tako prav, ko sem bila sama v fazi prebolevanja, pa vendar dejstvo je, da se nam to dogaja. Mogoče je bolje, da gremo čimprej v res močno intenziteto čustev in si dovolimo res žalovati, ker si s tem omogočimo tudi kasnejše okrevanje. Vsako stvar je potrebno preboleti, predelati, da gremo lahko naprej. Kaj pomeni iti naprej? Najbrž to za vsakega posameznika pomeni nekaj drugega, pa vendar nam je vsem skupno to, da iti naprej pomeni, da je končno konec teh neskončnih bolečin, samopomilovanja, jokanja in sanjanja, kako zelo lepo je bilo z njim. To se mora po nekem času prenehati. Koliko časa rabi posameznik za ta proces, je zelo različno in zato ti tukaj ne morem dati nekih časovnih okvirov, kdaj bo spet bolje. Se mi pa zdi, da če je žalovanje res predolgo, potem mogoče niti ni napačno si poiskati še kakšno zunanjo pomoč. Ne vem, samo razmišljam... Pri meni je trajalo res dolgo, zame predolgo, pa vendar ti lahko zagotovim, da sem sedaj v redu in srečna. Jaz osebno se za novo zvezo nisem odloločila, ker sem ugotovila, da mi je v tem trenutku tako bolje. Ti boš lahko storila drugače. Boš videla.

Vsekakor pa ti zagotavljam, da BO BOLJE, ker TO VEM. Vem pa zato, ker je meni uspelo, in sicer meni, ki sem bila v zvezi s človekom, ki sem ga imela neskončno rada, moja zveza je bila res lepa in jaz sem izredno občutljiv in čustven človek, včasih preveč. Verjemi vase in v svojo moč!

[zarja80]

Janja hvala !

Gledati nekoga,ki si ga imel in ga še imaš rad z nekom drugim je boleče in na trenutke prav neznosno,čeprav se trudim,da bi bilo teh naključnjih srečanj čim manj.Se pa bodo zgodila in temu se žal ne da izognit.Mu pa vseeno iz srca privoščim,da je srečen.
Vem,da je za vse potreben čas ampak trenutno teče tako počasi...

Res sem vesela,da sem našla ta forum in na njem tako srčne ljudi!

Zarja

[zarja80]

Vesnav,hvala in še enkrat hvala!

Današnja noč je bila najtežja do sedaj,ne vem očitno sem res tak čudak,da ne znam predelati stvari in si še sama življenje spreminjam v nočno moro.Sploh ne vem kako bom preživela današnji dan.

Lep začetek tedna in čim manj takšnih in drugačnih težav!

[Janja]

Zarja!

Današnja noč je bila najtežja do sedaj,ne vem očitno sem res tak čudak,da ne znam predelati stvari in si še sama življenje spreminjam v nočno moro.Sploh ne vem kako bom preživela današnji dan.

Ko bi ti vedela, kakšne noči in tudi dnevi so bili takrat za mano...   Še dobro, da sem veliko večino hudega pozabila...   Bilo pa je hudo, peklensko hudo. Sicer pa nobeno prebolevanje ni lahko, ker če imaš nekoga res rad, potem potrebuješ nekaj časa, da se tvoje telo navadi, da ga več ni... Ta proces ni najlažji, je pa potem toliko lažje, ko se zadeva zaključi in ti ostanejo samo še lepi spomini na osebo, ki je pomembno zaznamovala tvoje življenje.

Gledati nekoga,ki si ga imel in ga še imaš rad z nekom drugim je boleče in na trenutke prav neznosno,čeprav se trudim,da bi bilo teh naključnjih srečanj čim manj.Se pa bodo zgodila in temu se žal ne da izognit.Mu pa vseeno iz srca privoščim,da je srečen.

To se meni zdi nekaj najhujšega. Čeprav veš, da mu moraš pustiti prosto pot, je hudo ga gledati z drugo osebo. Najboljše prebolevanje je, da z njim praktično nimaš več nobenih stikov, če je to le mogoče. Dokler sva midva še imela stike, se jaz nisem premaknila niti za milimeter. Ko sva prekinila vse stike, se je začelo prebolevanje, ki je bilo hudo, pa vendar začela sem se premikati naprej. Prej sem praktično stala na enem mestu. Jaz vem, da je bilo zame to odločilno, da mi ni bilo več potrebno biti z njim v stikih. Poizkusi še ti, boš videla, da ti bo lažje. Saj nimata otrok, da bi se morala videvati že zaradi njih. Vsaj nikjer nisem zasledila tega.

Zarja, BO BOLJE, že danes je najbrž malenkost bolje kot včeraj. Piši še! Te bom prebrala!

[zarja80]

Janja
Ne mogoce se je ne srecevat saj ziviva preblizu skupaj.Boli ignoranca in boli,ko opazis,da je nekomu vseeno in da je tako lahko pozabil.Ceprav si ne zelim bit taka oseba kot on, mu zavidam to moznost popolne izgube custev in tako mocno osebnost.In to kako zlahka je sel skozi tako dolgo  in naporno obdobje brez vsakih posledic.
Tale Zarja pa se pocuti kot popolna zguba v zivljenju in res se sprasujem,ce bom sploh kdaj se normalna in tako ali drugace zdrava!

Hvala vsem,ki me spodbujate!!

[moljka]

Zarja, ne veš, kaj se dogaja v njegovi notranjosti, mogoče samo kaže flegmatičen obraz, v resnici pa ima večje težave s prebolevanjem kot ti 

Pa oprosti, nisem prebrala cele teme, se mi pa zdiš pogumna in zelo fejst punca