Total v podnu!!!

[pipi :D]

mare drži se  .....


pipi

[Mare R.]

Mah, spet jz.. v merdu, dreku, kaki, podnu, jezi in obupu... šit!! 3 dni me že gon vseskupi... 3je je***i dnevi in noči, šit. Preganja me vseskupi... nonstop me preganja in kaj.. vse to kako bom pregural vse to kako bom prebrodu vse to, kako bom brez šihta, brez vsega sploh šu skoz vso to eksistenco, preživetje. Dobr sj sm najdu neki.. deske za prekladat mah pojma nimam, zima bo, odzuni bo pač mrzlo, oki sj dobr sj bom pač zdržu mraz pa vse ... sm mah pojma nimam! Preganja me pač ta strah pred prihodnostjo pred vsem tem ne kako je zdj ampak kako bo, kaj bo, kako bom!!! To me preganja ... ta jebeni strah pred vsem tem kako in kaj bom sploh zmogel še naredit v mojmu hm, zavoženmu življenju. Nevem.. ko gledam nazaj vse to, ko gledam nazaj kaj za boga sm sploh naredu, vstvaril v življenju, kaj sploh sem jaz naletim samo na eno veliko praznino. Zakaj - enostavno karkoli sem ustvaril do zdj, naredu do zdj.. vse samo za druge. Dobr sj ajd mam 2 otročka ki ju mam rad pa vse sam, nevem v sebi sem prazen kod prazna embalaža, kod nevem kaj, čutim da se zapiram kod školjka, čutim da mi ni več do nobene ali lepe ali vesele stvari v življenju. Do vsega čutim samo ali ljubosumje ali odpor ali brezvoljo ki se počasi stopnjuje, nevem več kaj, kako, zakaj naprej, oki sj bo kdo pač reku zdle a zakoga za otroka ki ju maš... ej kompanija, to sm slišu že ma ne sto krat... tisočkrat v zadnjih 5ih letih, za otroka. Ej sj jima dam vse sj plačujem in preživnino in hodmo mal okol, če mi denar dopušča, sj jima dam tud ljubezn kod jima jo lahko daja pač ločen očka samo, nevem izčrpan sem od vsega, zmatran, naveličan in uničen na fertik, uničen, hm, počen in zmatran od in depre in vseh stvari ki so se mi nabrale do zdj v življenju. Enostavno ne vidim več nobene stvari naprej, hm dobr sj ajd .. sm probu komedije gledat po tvju... mi je na jok šlo k sm jo gledu ne pa na smeh. Sm šu v naravo, nism vidu nč lepga tm, sam ene stvari ki mi niso ble ne v užitek ne v veselje, jesen pač ajd sj so lepe barve pa vse to sam vidu sm pač njeno naravno ostarelost, usihanje priprava na in zimo in na vse, na spanec dolg par mescev. Oh včasih (pa nism pobožn) molim da se nebi nikol več zbudu, da me nebi blo nikol več, čez par dni me pa spet zagrab da mam moč, da se spopadem z vsem in neki dokažem in sebi in drugim, pa spet padem dol v drek. Tlačim ga, bredem po njemu, jokam, kadim, preklinjam in stokam in hkrati se delam trdega in da mi gre na gor pa spet zgrmim na tla in še nižje. Ko pa malo zlezem gor vsj malenkost, se že najde neka al malenkost ali pa velika stvar ki me zabriše spet nekam čisto dol v ta pekel in v drek, pa spet zlezem gor pa že dobim koga za vrat ki mi vse to izniči v trenutku. Nevem zdi se mi kod da počasi in vztajno res izgubljam bitko z vsemi problemi, z vsemi stvarmi, bitko samega z sabo, bitko ne sam z depro ampak z to jebeno realnostjo, sedanjostjo ... temu življenjem in vsemu kar se mi dogaja... nevem ... samo spal bi rad spal, nevem... za vedno, do pomladi, hm čigave?  Pha... dost mam za dones, tud pisat ne morm več sm na tleh in brez moči... do jutri. Upam da nism koga mal dovgočasu z tem ampak pojma nimam... Moderatorji, prosim vas, če to ne paše sm plis, premaknte nekam drugam to mojo gnojno jamo al pa zradirajte vseskp... Se kliknemo kj.. Dio.

[pipi :D]

mare ..življenje je lepo, ampak trenutno ti bolezen preprečuje da to ne vidiš.
še vedno si se pobral tudi zdaj se boš.korak za korakom. ne misli kaj bo jutri živi za danes. predvsem pa poslušaj svoje telo ne ženi ga do skrajnosti.

tudi kakšna služba se bo našla, ne obupat.



pipi

[Arwen]

Mare  velik objem 

ja, vem, da je trenutno vse črno, črno na kvadrat.... in vem, da si že slišal stokrat, da bo bolje, pa da po dežju vedno sonce posije... ampak, veš - res je tako... smo bili v temi, smo doživeli padec... in traja, žal lahko kar dolgo časa traja, da se človek začne pobirat in kopat ven iz blata ... da začne iskati izhod iz temnega labirinta... in potem se ta trapast izhod še izmika, da bi ga  ...

Glej, Mare, je hudo, a... na Zavodu imaš določene pravice... nekaj za vmes si že dobil... išči naprej, ti samo išči! in verjemi, da boš tudi dobil pametno službo! vem, ta boš - držim pesti za to. In počasi, počasi, se spraviš iz te luknje 

[Tačka]

ej Mare, ti sam piš .. se raztuli ...

Glej, ne vidiš smisla v ničemer,..saj bo, boš videl .. trudi se ne razmišljati tako. Življenje zna biti namreč zelo lepo, če človek ne zajema s preveliko žlico. Če se zadovoljimo s trenutnimi možnostmi. Če imamo osnovne potrebe "pokrite" ...  Bom malo pametovala  ..

Če te komentarji drugi razburjajo - pls , umakni se , ne daj da sploh slišiš te besede. Jaz sem zadnjič mojemu bratu, ki me je hotel "okriviti za neke zadeve" - mirno in hladno odvrnila .."prav, če ti tako misliš",.. in delala naprej.. Mislim, da ga je to še bolj razpizdilo . Mah, ne dam se. Da mi bodo hodili po živcih  .. Ej, te družinske zgodbe so res ena za*ebana zadeva. Je bilo (kratko) obdobje, ko sem moral vse prihranke "dati naprej", pa še od plače nekaj...
ampak takrat sem si rekla, "je*eš" denar, pogoltnost... glavno, da preživim (in sem  ) Glavno da sem mela prijateljice pri katerih sem se raztulila  .. vsega je bilo. Vse to se je nabiralo in potem lani ekspolodiralo.  Ja, tudi stres je za nekaj dober  .  vsaj zame je bil.

Trudim se postavljati "ne-ciljev", živeti po svoji vesti, v skladu z možnostmi , se družiti z ljudmi, ki jih imam rada  .. res, v življenju si želim samo miru , pa  , .. ah, pa še kaj , a ne sinuska 

Res, ne obupaj, nima smisla...  verjamem pa, da ti je težko, ker moški ste pač narejeni iz "druzga testa "  Drži se..

[Daisy]

Mare,  !

[Sinuska]

Trudim se postavljati "ne-ciljev", živeti po svoji vesti, v skladu z možnostmi , se družiti z ljudmi, ki jih imam rada  .. res, v življenju si želim samo miru , pa  , .. ah, pa še kaj , a ne sinuska 

a tiiiiist misliš! 

mare, odlično! 
zdaj se učiš, da tudi ko padeš, se lepo pobereš, pržgeš čik in rečeš: jebiga. še sem tle! 
in vsak padec ima hitrejši vzpon! ker postajamo paaametni in odporni! 

[Sara]

 Jaz bom pa tako rekla.

 Nisi edini ki si na podnu. Žal res.

 Sama sem ravno danes prišla iz zavoda za zaposlovanja iz sobe, ki je polna mračnih pogledov žalostnih ljudi. In še gužva povrhu, čakaš pa čakaš na obsodbo. Poln si pogledov, najrajpi bi se pobreznil v podn. Čakala bi lahko do poldneva, če ne bi vprašala za podrobnosti. In sem odšla, moram imeti s seboj še delovno knjigo- čeprav ne veljajo več,.. In tako bom lahgko šla še enkrat na mesto obsodbe.

 Tudiu jaz sm že čez 30, imam dva otroka, moža še zaenkrat a je hudo zeeelo. Nimaš svojih prihodkov, odvisen od drugih, povrh pa še brez volje do življenja kaj šele za akcijo.

 Naročena sem pri psihiatru, čez 14 dni. Komaj čakam. Bila sem že pri psihologinji a mi ni odprla oči. Jaz sem prestopila skupino DAM. Seveda sem 3/4 cajta jokala. Meni se zdi, da imam vsaj tam nekoga, ki me razume.

 Najhujš je domačim razlagatz kako in kaj. Bodo rekli da sem lena in lufter a jaz preprosto ne zmorem. Na živce mi gre zvonenje telefona. Bog ne daj da pride kdo nenapovedano na obisk. Še klicane kenslam. Ni mi do družbe, ni mi do zasliševanj, še manj da bi koga doma pedenala. No, in vse to sem dobila za svoj 33 r.d.

 Se prebijam...

 Mare razumem te,....... tvoj post je tako napisan spis mojih misli.  

[Sinuska]

sara! 
ko se je meni takole začelo, sem tudi mislila, da je to to. kot nekak epilog gnilega življenja... pa je bila samo faza. želim ti, da bi zbrala moč in se postavila pokonci!
saj si že začela! prišla si k nam. med nami boš začutila, da smo vendarle trpežna sorta. da še vedno dihamo pod to kepo pepela, ki nas teži. (oprosti, dane zajc). ki nas prekriva čezinčez. a se da splavati na površje!
najprej se spočij. potem pa... naredi, kar TI hočeš.  kar si ti želiš! (pa čeprav so to take debele mastne palačinke, al karkoli) 

[Mare R.]

Hvala vam Pipi, Arwen, Tačka, Daisy, Sinus, Sara... ! Mah res nevem kam vse to pelje, nevem več zakaj ima vse to sploh smisel, zakaj se to dogaja... Usoda, karma, prekletstvo, kaj pa vem kaj, čas za nekaj drugega... nevem, enostavno nevem in zmanjkuje mi moči, res mi jih. Zadnje čase se mi pač sranja nabirajo na kup kod da bi bil magnet zanje, pa to pa uno, pa odpoved pa vse ej nevem več kaj se to dogaja. Glih tak sem kod pes ki lovi svoj lastni rep, glih tako se vrtim v krogu smole, obupa, depre, tesnobe in vsega blata ki je možno ga imeti pod, nad in okoli sebe, pha, res nevem več kam to pelje. Ja loteva se me in obup in vse skupaj se mi zdi totalka bz., vseskupi. Ni me strah zavoda, ne, ni me... strah me je vseh teh lovcev na nas... delovno silo, izkoriščevalskih agencij za posredovanje delavcev kjer pač raja dela in gara za par beličev na mesec, kjer pustijo zdravje in življenje in si podajajo kljuke firm kod kljuke od wcjev... strah me je tega izkoriščevalskega odnosa v katerem sem pač že delal in kjer sem si nakopal in depro in vseskupi strah me je te jebene prihodnosti katero si sploh ne predstavljam ne jaz ne kdo drug. Smešno samo ej nevem če me bo kdo zastopu ampak ej pri mojih letih me je strah povedat doma da sem ostal brez šihta, smešno... bizarno, ampak tko je. Mater, danes sm pač šel na šiht, res, roko na srce nisem počel nevem kaj ampak ej bilo mi je slabo za popizdit, šlo mi je na bruhanje in to cel dan, komi ama res komi sm dočakal 3jo uro da je blo fertik in po pravici povem da če bo šlo tako še teh par dni, še teh 7 delovnih dni da bom končal na al zaprtem oddelku PHPja ali pa kje drugje. Mislim ej šit. Če pomislim nazaj, kolk časa me je ta tip vabu nj pridem k njemu delat, pa obljubljal vse možno pa to pa uno in zdj ko pač je tko kar je, dobil nogo, pa kj vse požrl iz bivše firme, pa vse to in tam res po domače "je**l ježa", pa bil pod stresom mal drugače kod 24 ur na dan in 7 dni v tednu, pha a je potem kaj čudno da je prišlo vse to za mano in da me je depra vrgla na kolena? Pa sedaj ko sem temu povedal kj mi je dobu nogo? Nevem vse skupi se mi zdi tragikomično. Sori kr to pišem ampak nekje se moram zlajat, nekje morem zlit vso to nesnago, jezo, obup nad vsemu.. in po domače povem še sam tole; u pi**u mater a sem se za to boril in nosu leta 91 glavo naprodaj?? Ja, dobr... sj bo... sj bo neki... upam... če bom imel še tolk moči ja da se postavm na noge in grem naprej.   Dio.

[upica]

Drži se Mare, kljub vsemu, kar te je doletelo in kar se ti dogaja. Najprej se posveti svojemu zdravju. Zdravje daj na prvo mesto.

[Sinuska]

mare, jaz komaj čakam, da greva na pir khm kavo! 
drži se mi do takrat! 

[Arwen]

Mare, tole bo treba nekako zdržat  veš, ko je človek že na dnu, je potem pot le še gor (je pa res, da se ta pot gor začne mnogo prepočasi  .. a začne pa se  )

 

[Sara]

 Joj Mare, kako te razumem! Vsak dan preživljam isti pekel.

 S tem da, mene starši še vsak dan vprašajo če že imam nov šiht. Ne upam se prikazat žlahti.

 Sem se danes odpravila v gobe za sprostitev in da bom mal koristna. V naravi krasno. A kaj ko imaš zraven ljudi, ki so tiho, te ne vprašajop o situaciji a za hrbtom verjetn; " čuj kok pa to da je ona doma"?  Pekel je to. Resno. Kalvarija brezposelne osebe,. kot da si si zavezal ... okrog vratu. In ja tudi mene je to doseglo v krasnih kristosovih letih. Ko bi naj se že pokazala z bajtico zrihtano v nulo, vikendom, ... Jaz pa doma sesuta in 3x dnevno objakana. Ni mi do novene družbe, .. nič.

  Žal mi je samo, da nisem prej spregledala in si priznala da je z mano nekaj narobe. Sedaj je prepozno in sem že globoko v dreku. Kako bom ven zlezla ne vem. Eni vem da so zelo flegma, ljudje se smejijo. Eni ti rečejo, mene bi sesul če ostanem brez šihta. Ok mene je tud.

  Mare tudi mene so prosili naj pridem, sem v bivši službi dala odpoved mesec pred istekom časa. Morda bi bila sedaj še tam. Sploh ker so na mojem oddelku  dve v pričakovanju. Me kdo razume kako se imam v svoji koži.

  In potem se okoli mene pogovorjajo, kako so zgradili hišo brez kreditov, da tega pa nočejo,.. seveda če imaš zadaj zaledje. In jaz ne vem če bom kdaj dočakala da bom imela novo streho nad glavo. Trenutno nimam nobene volje za nič. Jutri me čaka kalvarija v vrsti za prijavo na zavod,...

 Mare........ poskusiva zdržat!!!!

[Mare R.]

Sara, Arwen, Sinus... Mah ja sj oki, sj bom zdržal vse to pa vse te pritiske in muke ki so in zdj na men in ki se bojo še vrstili... hm, sj jih bom pač mogu nekak. Jeba je pa to ker pha.. nevem ampak doma jim pač ne upam povedat da sm dobu nogo in da še parkrat grem pač na šiht ampak oki, sj enga lepga dne jim bom pač mogu povedat na en način in bom že pogruntal kako, sj mi drujga ne ostane. Za druge tukaj okoli mi pa sladko dol maha kj si mislijo o meni, nevem včasih sm kr fejst porajtal na to kj si drugi kj mislijo pa to pa uno in ej pogruntal sm pač zdj da tega nesmem poslušat kaj si pač drugi mislijo o meni in me prav malo briga kj čvekajo pa si mislijo, naj se grejo malo solit, preveč krat sem to in porajtal in se presekiral in depriral zarad tega in ni čudno pač da sm zaribal z depro na grbi! Nj si mislijo kar si pač hočjo, ja doma bom, žrem se samo zarad tega pač kako bom pač zmogel vseskupi ampak bom vsaj poizkusil pregurat vse to. Na prvo mesto polagam psihoterapijo, ki se mi začne čez 14 dni, na drugo delat kolkor se največ da, na tretje pa vsaj za nekaj časa odlagam novo službo pa vse to. Bom videl če sem si postavil dober plan. Samo nekaj sem si pa obljubil: nočem jit domov nazaj živet pa me naj košta kr hoče!! Ej, gor bi šele znorel totalka, mislim ej ma če bi se v mišjo luknjo skril bi že kdo pricmakal za mano pa me moril z tem pa unim... to pa ej niti v nočni mori!!! Fuj to pa rajši prezimim v avtu v kakšni grapi kod pa da bi nos pokazal domov pa poslušal samo en dan vseskupi... ni šans!! Dobro, dosti za danes.. pa še drugič malo. Hvala še enkrat na spodbudi, lepo mi je v duši ko mi tako pomagate. Dio.

[Janja]

Mare! 

Nič drugega ne bom napisala, le to, da te razumem, in da ti želim, da bi bilo kmalu bolje. Drži se. Po vsem napisanem sodeč si namreč velik borec. 

[Sara]

  Ma ja to je zelo neprijetno.

 Zase vem, da bi se požrla zarad tega šihta. Sem čisto sesuta, sploh ker vem ,da NE ZMOREM dovolj dobro opraviti zahtevnega dela- to mene muči. Ali to razlagat komu? Jaz še to nisem zmogla in ne vem kdaj bom.

 Mare- ti imaš vsaj plan. Jaz še tega ne zmorem- vegetiram. Jaz,. ki sem obsojala vse ( po vzoru staršev),ki ne delajo fizikalno 12ur/dan. Bog ne daj, da nas je ata sred dneva vidu pred tv... Noro je vse to zdržati.

 Čeprav opažam ,da mi pa paše enostavno fizikalno delo. Pa tud če sem zložla samo drva. Vsaj malo sem bila koristna.

 Mare, oprosti ko sem ti tako vpadla v tvojo temo. Ampak sem se tako najdla not,...

           dobro krmarjenje med voljo in d....

[Mare R.]

Ej, Sara, ni problem veš, sploh ne, če si padla v mojo temo... hm, roko na srce, pomoje nas je veliko v tej, moji al pa najini temi rečem kar naši temi. Ja je težko in hudo, problem in vse to je biti to kar smo, živeti z tem kar imamo in preživeti in doživeti vse to po domače povedano godljo ki jo imamo ne samo v naših psihah ampak tudi v življenju samemu veš. Poglej si vse tisto kar si pišemo tukaj, in ja, marsikdaj po pravici povem se me loti humor pa če sm malo samokritičen pa bo kdo gotovo rekel da se motim ampak bolj uni Montyphytonovski humor, ni res da nič oz. da ne zmoreš početi in storiti nič, storila si že to veliko in na sebi in zase da si sploh prišla sem gor, da si tukaj in z veseljem delim prostorček v tej temi tudi z tabo Sara. Ja borim se, borim ne samo z mlini na veter, ki me obkrožajo v življenju, borim se z svojo psiho, z tem da me ta pošast od depre meče ob svet, da me je blokirala v življenju za kr veliko stvari, in res nevem kje, kaj in kako naj zdaj vse to začnem iztrebljat, ampak, hm, morda je pa to začetek nekaj drugega, morda je to da sem ob službo pa vse to izziv in ne rečem da je to začetek konca, rečem samo lahko da je to morda začetek začetka konca ne samo moje depre ampak tudi vsega sranja ki je bil v mojem življenju do zdaj.   Hvala tudi tebi Janja, in obema  Dio.

[Arwen]

Mare 

Sara 

[zalostna]

Mare, Sara