upamdabobolje
Novinec / novinka
Odsotni
Prispevki: 3
|
 |
« dne:: sreda, 22. april 2026 ura: 20:42 » |
|
Zdravo!
Sem nova na forumu in to je moja prva objava, in dejansko ne vem, kaj naj naredim. Že od osnovne šole trpim za okm, obsesivnimi mislimi, pretiranim umivanjem rok, t.i. magičnim mišljenjem, pa tudi slabo samopodobo, napadi anskioznosti itd. Šele zdaj, ko sem prišla na faks, pa sem se "opogumila" in o tem ter nekaterih drugih težavah spregovorila s svojo zdravnico, nato pa še s psihiatrom, ki mi je predpisal zdravilo Asentra. Moje misli niso tako intenzivne in impulzivne, da bi res ovirale moje vsakdanje funkcioniranje, mi pa že celo življenje povzročajo veliko tesnobe, negotovosti, neodločljivosti, in zato še večje občutke krivde, sramu in zmedenosti. Vse to pa se je zdaj na fakulteti poslabšalo, saj imam precej naporen študij, prav tako nisem več v "varnem pristanu" svojega doma, in se želim kot študentka osamosvojiti, in postati odgovorna odrasla oseba.
Pišem vam, ker ne vem, ali naj začnem jemati antidepresive ali ne. Sama sem si namreč vedno govorila, da takšnih zdravil nikoli ne bom jemala, ne glede na to, kakšne težave bom imela, saj sem bila prepričanja, da lahko s pogovorom rešimo vse. Zdaj se, kot študentka psihologije, zavedam, da zdravila mnogo ljudem pomagajo in da ni nič narobe, da jih jemlješ, če imaš takšne težave, dokler se o svojih težavah seveda pogovarjaš. Pa vendar (in to je tudi posledica moje neodločljivosti in strahu, da bom naredila napako) ne morem nehati premišljevati o tem, kaj bi bila najboljša možna opcija. Iskreno ne vem, ali naj začnem jemati zdravila in se spopadem s stranskimi učinki (ki me jih je zelo strah - predvsem slabosti), čeprav bo kmalu nastopilo izpitno obdobje (med katerim si ne morem ravno privoščiti bolezni, slabega počutja itd.) ali naj zdržim še eno leto, dokler ne bom imela prvega srečanja s kliničnim psihologom. Skrbi me tudi to, kako bom to novico sporočila družinskim članom, s katerimi smo sicer v zelo dobrih odnosih, ampak za moje težave ne vedo, saj jih nisem poprej delila z nikomer.
Zavedam se, da je odločitev, ali bom jemala tablete ali ne, moja in samo moja, bi pa vseeno bila zelo hvaležna za kakšen nasvet, spodbudno besedo ali kaj podobnega.
Drugače pa upam, da uživate v lepih sončnih dneh in že vnaprej hvala za vašo pomoč!
|