Mogoče malo drugačen nasvet od ostalih, ampak kar meni pomaga- ustavi se in si pusti občutit paniko, tesnobo, grde misli itd. Se recimo uležem/vsedem in zaprem oči ter si samo pustim čutit in se vprašam kaj čutim in zakaj. Včasih se pojavi pospešeno dihanje, jok ali karkoli ampak pustim, ne tlačim dol. In presentljivo slej kot prej popustijo fizični simptomi.
Korak dva, ki mi ga je enkrat svetoval psiholog pa je, da probaš poiskat temeljno misel "strah me je, da bom umrla" recimo. In potem poiščeš nek realen primer iz preteklosti, ki ti daje pozitivizem. Na primer "me je že bilo tega strah pa se ni nič zgodilo". Če je pa nekaj novega pa nek drug primer iz preteklosti "ko sem čakala izvide za ščitnico me je bilo strah, ampak je bilo potem vse vredu" ali celo "ko sem pisala maturo me je bilo strah da ne bom naredila pa potem sem".
Korak tri, ko sem neko temo obdelala in se mi spet pojavljajo iste misli, se opomnim, da sem to že predelala (pustim te misli, jih ne obsokam, se ne vznemirjam zakaj se spet pojavljajo..) in se preusmerim na nekaj drugega.
Vse dobro
