Maja555
Novinec / novinka
 Odsotni
Prispevki: 1
|
 |
« dne:: četrtek, 09. december 2021 ura: 13:01 » |
|
Pozdravljeni,
na vas se obračam, ker upam, da je kje nekdo, ki bi imel kakšno podobno izkušnjo in bi mi lahko ponudil kak nasvet, da bi občutila vsaj malo olajšanja.
Pa naj začnem s svojo zgodbo in spopadanjem z depresijo in bipolarno motnjo. Vse se je začelo pri mojih 26.letih, 2 leti nazaj, ko sem nastopila s službo v vrtcu. Po dveh tednih dela sem se začela počutiti zelo nesposobno, kot da nisem kos situaciji, izgubila sem vso energijo do življenja, nisem se mogla več skoncentrirati, počutila sem se zelo nesrečno. Obenem sva s partnerjem začela tudi obnavljati stanovanje, kar me je prej zelo veselilo, potem pa sem izgubila tudi voljo do tega. Ker se situacija ni umirila, niti ko sem službo po enem mesecu pustila in so se pojavili še grozni občutki otopelosti, sem odšla k psihiatrinji, ki mi je predpisala Asentro. Najprej me je bilo strah stranskih učinkov in je nisem želela jemati. Minila sta še približno dva meseca tega groznega stanja, ko sem se odločila, da vseeno poskusim z asentro. Vmes sem dobila tudi službo, ki mi je zelo ustrezala, čeprav sem se na začetku vseeno počutila, kot da ne bom zmogla, ampak mislim, da mi je tudi občutek koristnosti, zelo pomagal pri premagovanju depresije. Potem pa sem po približno pol leta jemnja Asentre, končno začela spet občutiti pravo srečo in veselje, ampak je to eskaliralo do te mere, da se mi je pojavila psihoza in manično razpoloženje, baje da je bil vzrok tudi to, da nisem pravi čas ukinila Asentre. Manično razpoloženje je trajalo približno dva tedna, počutila sem se kot da vse znam in zmorem, obenem pa sem bila kar precej agresivna. Bila sem pri kliničnem psihologu, ki je glede na simptomatiko postavil diagnozo bipolarna motnja. Manično stanje smo potem zajezili z zdravili, ko se je stanje umirilo sem nato nekaj časa jemala samo antipishotik Zolrex v minimalni količini. Stabilno stanje je trajalo približno pol leta in bila sem prepričana, da se depresija ne more ponoviti. Vmes sem imela tudi preglede pri psihatrinji. Potem pa se mi je junija letos iztekla enoletna pogodba na delovnem mestu, kjer sem bila zelo zadovoljna. Imela sem v načrtu, da bom par mesecev doma, potem pa iskala drugo delo. A sem dva tedna zatem dobila službo v trgovini z oblačili. Bila sem vesela, obenem pa me je bilo strah kako bo. In takoj po enem tednu dela, so se zopet pojavili občutki nesposobnosti, nerazumevanja, otopelosti, kot takrat v vtrcu. Nisem se mogla več skoncentrirati, skos sem razmišljala kako nisem vesela in podobno. Zaradi tega sem potem do izteka pogodbe (mesec in pol) bila na bolniški, stanje pa se ni nič izboljšalo. Psihatrinja mi je predlagala jemanje Wellbutrina, ampak me ga je zaradi stranskih učinkov strah jemati, jemljem pa zdaj že skoraj 4 mesece stabilizator razpoloženja Lamal, za katerega pa se bojim, da nima učinkov. Tako, da sem že skoraj pol leta čisti otopela, doma se ne lotim ničesar, saj me nič ne veseli in nimam volje, venomer se primerjam z drugimi kako so bolj uspešni, kako jim vse uspe in kako sem jaz taka nula, težko se skoncentriram, ne čutim veselja, žalosti, ničesar in tega me je strah. Nimam idej, včasih pa sem si znala zapolniti čas. Partner je v službi skoraj cel dan, jaz pa ne vem več kaj naj sama s samo, občutek imam, da ne bo nikoli bolje in da se vrtim v začaranem krogu. Hodim tudi na psihoterapijo, ampak se mi zdi, da vse stvari, ki se jih tam pogovarjala že vem, ko pa bi mogla kaj od tega kar mi je predlagano udejanjiti in se aktivirati pa ne gre in ne gre. Počutim se tudi zelo nekoristno ker ne delam, ampak imam itak skos občutek, da nisem ničesar sposobna.
Hvala, tistemu, ki se je prebil do konca tega kar dolgega zapisa, za kak nasvet, bi bila zelo hvaležna.
Lp, Maja
|
