I give up

[Eirik]

Pozdravljeni

Star sem 30 let, trpim za depresijo že približno 12 let, od svojega 18 leta. Bil sem dvakrat hospitaliziran, jemal AD, se trudil in boril vendar izboljšanja ni bilo nobenega zato sem kako leto nazaj praktično obupal nad vsem skupaj, nehal z AD, o psihiatrih,psihologih,terapevtih ne bi razlagal, ker so se mi zamerili vsi po vrsti do fundamenta. Sprejel sem, da moje stanje ne bo nikoli boljše, da ne bom nikoli srečen v življenju, začel sem tudi prezirati samo življenje in ne mine dan, da ne mislim kako bi bilo fajn, če nikoli ne bi obstajal.. Zmetal sem stotine evrov za terapevte, pomagalo ni pa prav nič. Zdaj samo še diham, živeti sem nehal, kar bo pa bo, se predajam, dovolj imam truda,borbe, življenja samega.. Samo še diham in čakam dan, ko me pobere, npr za rojstni dan proslavljam edin to, da sem eno leto bližje koncu. S samopodobo sem imel tudi vedno probleme, sebe enostavno ne bom nikoli sprejel, nikoli se ne bom imel rad in nikoli ne bom srečen. Ko pride depresija trpim dokler ne mine, po toliko časa se človek že navadi in čeprav se morda čudno sliši ampak raje izberem trpljenje kot pa trud zaman.. Nekoč sem še imel željo po kakih spremembah, danes prav nobene več. Moj moto je "življenje je en drek in vsak dan bo slabše", življenje samo pa mi to vsak dan sproti dokazuje, da imam prav.

[Anksa]

Mi je žal zate, ker si še tako mlad. Mnogo premlad za vreči puško v koruzo. Te pa razumem, ko probaš že 101 stvar, ki ne pomaga, enostavno misliš, da je to usoda in se nima smisla več truditi. Želim ti, da najdeš tisto nekaj, kar ti no pomagalo, da se dvigneš.

[logpop]

hehe lep spis. ja, ena prednost staranja je ta, da bo kmalu konec tega življenja. eni si govorijo: joj, samo še x let mi ostaja teh nebes. drugi si govorijo: prima, samo še x let mi ostaja tega sranja. s staranjem pa gre ponavadi vse samo na slabše, itak.

[Nives]

Zivljenje nam zrcali, da je taksno, kot ga mi dojemamo. Tudi odnosi nas zrcalijo. Kot vidimo sebe, nas dojemajo tudi drugi.
Mozno je povsem ven zlesti iz stanja, v katerem si. Tudi priti do dobre samopodobe in obcutkov srece. Resda pa je treba kar precej vloziti v to...se precej s seboj ukvarjati lep cas.

Ce je tebi tako kot zivis ok, potem je ok.
Me pa vedno znova preseneti, da se nekateri nekako sprijaznite s trpljenjem oz ni zelje in volje po cem drugem.

Biti bolj na obratni strani je precej bolj prijetno. Ampak.. kakor komu pac ustreza

[logpop]

saj si ni sam izbral depresije.
jaz nisem depresiven, me pa zagrabi občasno, če delam neumnosti. jaz ratam depresiven takrat, ko se obnašam extremno butasto. potem nastopi depresija, njen namen pa je ta, da mi pomaga nehat se obnašat butasto. ker če se počutim extremno zanič takrat si rad v življenje vnesem čimveč sprememb, da uidem temu bedastemu počutju. torej jo vidim kot čist zdravo. je pa bedno takrat ja, ko traja, veliko na štrik misliš, ampak na štriku viset je za en k* po moje, vsaj pištolo moraš imet v roki, če bo viset preveč zoprno, da se lahko hitro rešiš. .

[Eirik]

Zivljenje nam zrcali, da je taksno, kot ga mi dojemamo. Tudi odnosi nas zrcalijo. Kot vidimo sebe, nas dojemajo tudi drugi.
Mozno je povsem ven zlesti iz stanja, v katerem si. Tudi priti do dobre samopodobe in obcutkov srece. Resda pa je treba kar precej vloziti v to...se precej s seboj ukvarjati lep cas.

Ce je tebi tako kot zivis ok, potem je ok.
Me pa vedno znova preseneti, da se nekateri nekako sprijaznite s trpljenjem oz ni zelje in volje po cem drugem.

Biti bolj na obratni strani je precej bolj prijetno. Ampak.. kakor komu pac ustreza

To pa ne bo držalo. Življenje sem jaz nekoč dojemal precej drugače, kot ga dojemam danes pa je bilo že takrat isto, kot je danes, samo slabo iz dneva v dan.. In spet ne bo držalo, sem se spet videl drugače, kot so me drugi.

Ne, ni možno priti iz tega, sem poskušal 1000 in 1 način pa je še vedno isto, iz dneva v dan slabše, torej ni možno z ničemer, nekaterim nam je pač tako usojeno, nekateri uživajo, nekateri pa trpimo iz dneva v dan, zase vem, da boljše ne bo nikoli. Sampodoba enako brezveze zgubljat čas z nekim kvazim delom na sebi, ker mi je kristalno jasno, da jaz sebe ne bom sprejel nikoli, nikoli se ne bom maral, enostavno ne morem.

Ne vem nisem bil nikoli na obratni strani, ok mi ni sem se pa sprijaznil s tem, da ne bo nikoli boljše in obupal nad vsem.