7 letnik

[luhana79]

Pozdravljeni,

sem mamica 7 let starega fanta, ki hodi v 2. razred. Na tem forumu pišem prvič in bom vesela vsake pomoči.

Sin je zelo bister fant, na kar so me opozarjale že vzgojiteljice v vrtcu. V šoli nima težav, rad hodi na vsa tekmovanja in je tudi zelo strog do sebe kar se tiče šole, čeprav z možem nisva nikoli pritiskala nanj v zvezi s šolo. Problemi so se začeli nekje v drugi polovici 1.razreda, ko si je nenehno umival roke. Stvari nisem jemala resno, dokler si ni umival rok dokler mu koža na rokah ni popokala in so bile rokice sčasoma čisto ranjene...med poletnimi počitnicami se je stanje izboljšalo. V 2. razredu pa so se težave še stopnjevale, čeprav je bil zelo družaben fant, se je začel zapirati vase, raje se druži z odraslimi...tožil je, da nima prijateljev. Z učiteljico v šoli imava stalne stike.
Zanima me, kako naj mu pomagam glede pretiranega umivanja rokic, razen tega da mu jih vsak večer mažem s kremo. Prepričan je, da so povsod bacili in včasih umiva tudi igrače.
Veliko se pogovarjamo, igramo, nismo neurejena družina, veliko se mu posvečava, hodimo na izlete, skratka ne vem od kod težave 

Hvala za vsako pomoč, mnenje ali misel.

[Aslan]

Predvsem je potrebno raziskati kaj se dogaja v njem,
kako se sooča z različnimi čustvi, neuspehi ... jeza, žalost, sram ...
Jih lahko izraža ... jih zna prepoznati pri sebi in sprejeti ali jih potlači, ignorira ...

Skozi pogovor tudi raziskovanje tega, kaj njemu pomeni okužiti se z bacilom,
torej biti bolan? Kako si on to razlaga, kot kakšnega se takrat dojema če je bolan ...
torej kakšna ima takrat prepričanja o sebi in drugih.

Morda tudi skozi pogovor uvideti kaj ga žene k nenehnim uspehom,
tekmovalnosti ... zakaj je strog do sebe ... pomagat mu razvijat tudi popustljivi
in negujoči del sebe, na nek način ljubezen do sebe.

Predvsem ga je pomembno slišati in razumeti skozi njegovo perspektivo.
Razumeti in sprejeti vsa njegova čustvena stanja.
 

[Lira]

Luhana, pozdravljena!

Pri branju tvojega sporočila sem dobila občutek, da ste ena ful fajn družinica.

Zelo visok IQ je pri otrocih velikokrat povezan s prekomerno zaskrbljenostjo zaradi vsega mogočega, s prevelikim občutkom odgovornosti in težjim navezovanjem stikov z vrstniki, ki imajo navadno čisto druge, bolj običajne interese. To je v določeni meri normalno in logično in se najbrž niti ne da popolnoma preprečiti. Vendar pa pri tvojem sinu očitno ne gre le za to. Opisani rituali z umivanjem po moje kažejo, da je težava kar resna in da bi morali poiskati strokovno pomoč – pedopsihologa ali psihiatra.

Glede na napisano se mi zdi namreč zelo možno, da tvojega fantka muči obsesivno kompulzivna motnja – OKM, ki je tudi pri otrocih menda  kar pogosta; ima jo okoli 2-3% otrok. Te motnje ne povzroča napačna vzgoja, premalo pozornosti, nesprejemanje ali kaj takega, ampak določene nepravilnosti v možganski aktivnosti. Za to niso krivi ne starši ne otrok in težko si boste pomagali sami.

Študije so pokazale, da zgolj pogovorjanje o ritualih in strahovih (npr. pred bacili), ne pomaga oz. da lahko celo poslabša stanje. Pomaga pa konkretno izpostavljanje v okviru kognitivno vedenjske terapije in vsaj v nekaterih primerih so potrebna tudi zdravila. Na vsak način najprej potrebujete ustrezno diagnostiko in, če gre res za OKM, zdravljenje ob pomoči strokovnjaka, ki se res dobro spozna na to motnjo. Ni dober kar vsak. Odrasli z OKM zelo hvalijo psihiatrinjo dr. Mojco Dernovšek. Ne vem pa, kdo obvlada to področje pri otrocih. Vprašajte svojo pediatrinjo.

Na tem forumu zelo dobro razume to motnjo Janja, ki se je (sicer v drugačni obliki) tudi spopadala z njo že kot otrok. Morda bi ona vedela, na koga bi se bilo najbolje obrniti. Na forumu je zadnje čase sicer ni kaj dosti, ji pa komot pošlješ zasebno soročilo. Je res zelo prijazna punca in ti bo z veseljem pomagala. Tole je povezava na njen profil:

http://www.nebojse.si/Forum/index.php?action=profile;u=2276

Tukaj je knjižica za otroke z OKM in njihove starše (žal le v angleščini):

http://www.ocduk.org/sites/default/publications/Flip-ChildrensGuide/

Tukaj pa še nekaj informacij o OKM pri otrocih, z nasveti za starše in načini zdravljenja:

http://kidshealth.org/parent/emotions/behavior/OCD.html#

Vse dobro vam želim. 

[luhana79]

Pozdravljeni,

hvala za tako hiter in izčrpen odgovor. Čeprav me zelo skrbi za sina, se malo boljše počutim, ko sem odkrila ta forum. Že brskam po predlaganih internetnih straneh in zbiram literaturo, ker bi se rada tudi sama malo pripravila, preden bova na vrsti pri strokovnjaku. Zato se iskreno zahvaljujem za vse nasvete.

Vso srečo vsem in zaenkrat hvala za pomoč.

[Janja]

Luhana, živjo!

Name si se obrnila preko ZS, ampak sem se odločila, da ti bom javno odgovorila, ker bo mogoče odgovor koristil še kakšnemu zunanjemu bralcu.

Te bom kar tikala in tudi ti mene prosim tikaj, ker se tukaj na forumu vsi tikamo.

V izogim kakšnim nesporazumom pa poudarjam tole: sama pišem samo in zgolj o mojih izkušnjah, ki so take kot so. Ne postavljam diagnoz, ne sugeriram kaj bi bilo dobro narediti. Zato naj bo to moje pisanje razumljeno tako kot je tudi mišljeno. Diagnozo lahko postavljajo samo in zgolj strokovnjaki. Ker pa po mojih izkušnjah in izkušnjah kar precej oseb, ki smo imeli postavljeno napačno diagnozo in zato nismo bili pravilno zdravljeni, dostikrat poudarjam, da je dobro, da se poišče pravega strokovnjaka. Žal jih je v Sloveniji bolj malo ~ dobrih diagnostikov...

Zelo dobri strokovnjakinji sta predvsem dr. Dernovškova in dr. Rothova. Kako je s pedopsihiatri žal ne vem. Bom se pa poskusila pozanimati.

Vsekakor je pa dobro, da se poleg pedopsihiatra obišče še psihoterapevta. Jaz sem včeraj na naši OKM skupini nekaj na hitro spregovorila z Urško Battelino, ampak je bilo premalo časa. Poslala ji bom še mail in jo povprašala kaj bi ona svetovala.

Jaz osebno sem imela kot otrok bolj OKM~jevsko emetofobijo. Čiščenje pa se je pojavilo v moji odrasli dobi kot posledica hudih travmatskih izkušenj, ki so nastale zaradi večkrat ponavljajoče se okužbe...

Ima otrok morda kakšno travmatsko izkušnjo v zvezi s kakšno okužbo morda? Ali pa je bil priča kakšni okužbi njemu ljubega družinskega člana? Sprašujem zato, ker si tolikokrat umiva rokice. A pojasni zakaj si jih umiva? Se mu zdijo stvari umazane ali pač ne ve zakaj to dela?

To je ena od možnosti. Tako je bilo kasneje pri meni. Ampak podrobnosti ne želim pisati. Obstaja pa še veliko, veliko drugih vzrokov zakaj prihaja od tega pojava.

Pri tem bi mu zelo pomagal pogovor s strokovno osebo. Dobra psihoterapija je tukaj zelo pomembna. Sicer ne vem kako se jo prakticira pri otrocih.

Mogoče bi si pa prebrala še nekaj na to temo v spletnih orodjih. Ta spletna orodja se nahajajo na prvi strani društva DAM, so v slovenščini in se lahko brezplačno prenesejo. Kar je vsekakor zelo pohvalno za društvo DAM.

Jaz in moja OKM: http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_remository&Itemid=80&func=fileinfo&id=88.

Kako pomagati otrokom z anksioznimi motnjami: http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_remository&Itemid=80&func=fileinfo&id=87

Novo gradivo o Obsesivno kompulzivni motnji: http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_remository&Itemid=80&func=fileinfo&id=87.

Bom pa vsekakor poskusila izvedeti na katerega strokovnjaka je dobro obrniti se.

Pa še nekaj: verjamem, da ste urejena družina, verjamem, da se trudite in niti slučajno se ne smeta s partnerjem kriviti za tole kar se dogaja z vašim fantkom. Res je sicer, da je lahko OKM posledica tudi travmatskih razmer doma. Ampak to ni PRAVILO. Recimo jaz že nisem med tistimi. Jaz osebno sem odraščala v ljubečem okolju in moja OKM se je razvila zaradi drugih dejavnikov. Že to, da hočeta otroku pomagati in iščeta pomoč, kaže na to, da ste urejena družina!

Srečno vam vsem skupaj želim!

[luhana79]

Hvala za odgovor,

sem že našla nekaj člankov in literature tudi na tej strani, se pridno izobražujem v tej smeri in nisem več tako  pesimistična kot pri branju prve knige o OKM. Vem da bomo skupaj že nekako to premagali...

Veliko razmišljam kdaj se je vse skupaj začelo in povezujem vse skupaj z začetkom šole oz. vstopom v 1.razred, kjer so se seveda pogovarjali o umivanju rok, bacilih in osebni higieni. Vem, da je enkrat gledal oddajo o bakterijah in povedal da se mu zdi odddaja ggrozna, ko so kazali bakterijo pod mikroskopom. Zato sem seveda prestavila kanal in smo na vse skup pozabili. Šele danes ko analiziram vse skupaj, se mi zdi da so se začele stvari okrog umivanja rok dogajati od tega časa naprej....

Fant je izjemno čustven in bister, veliko se pogovarjamo, igramo, v šahu se ne morem kosat z njim 

Zanima me nekaj, kaj mislite, če bi se dogovorila v šoli, da greva skupaj k pouku kemije kjer imajo mikroskop in bi skupaj pogledali bakterije od blizu in bi mu skupaj z učiteljico razložile, da niso vse bakterije slabe ali nekaj v tej smeri....

Res bi mu rada pomagala, dogovorjena sem tudi s pediatrinjo za pogovor.

Vesela pa bom vsake pomoči, predloga ali kritike.

Hvala Janja še enkrat za pomoč.

[Lira]

Luhana, dvomim, da imajo v šoli tako zmogljiv mikroskop, da bi pod njim sploh lahko opazovali bakterije. Jaz ne bi ničesar počela na lastno pest, dokler se ne pogovorite z ustreznim strokovnjakom. Fant je nadpovprečno bister in najbrž tudi sam ve, da so nekatere bakterije koristne, pa da si ni treba tolikokrat umivat rok ... Lahko, da ne more kar nehat in ga bo potem samo še bolj sram zaradi tega početja, pa da bo začel skrivat pred vami ...

Vse se bo rešilo, samo mirno in počasi. 

[himiko]

Draga Luhana, Janja; Aslan in Lira so ti ze odlocno napisale  , bi pa k temu dodala se eno rec. OCD se da obvladati (govorim iz osebnih izkusenj, k cemur naj dodam, da se moj OCD, sicer brez ritualov , pojavi ob hudem stresu - npr koncevanje studija, prekinitev razmerja ipd, torej ob zivljenjskih spremembah, pa se to ne vedno, oz samo takrat, ce pozabim nase -nagnjena sem k deloholizmu).
Kar zelim povedati, da je OCD zazdravljiv!
Predvsem pa se bo s tako skrbnimi staršimi, kot jih ima vaš fantek, vse uredilo!

Lepo počasi in optimisticno!!!

Še to bi dodala; nastanek OCD je kompleksen, predvsem si ne smete ničesar očitati 

Vse dobro   

Himiko

[luhana79]

Hvala vam vsem.

Vsak komentar je zame zelo velikega pomena....hudo je, ko spoznaš, da ima težave največji zaklad-otrok in potem še prebereš kak članek, ki za vse krivi starše...(ne mislim na tej spletni strani)

Resnično sem hvaležna, da mi pomagate z nasveti. Zadnje čase se ukvarjam samo še s prebiranjem literature in mislijo kako sinu pomagat, saj razumete...čeprav njega s tem ne obremenjujem, da ne bo pomote.

Hvala še enkrat in vsem vse dobro   

[Janja]

Luhana in ostali!

Luhana, dvomim, da imajo v šoli tako zmogljiv mikroskop, da bi pod njim sploh lahko opazovali bakterije. Jaz ne bi ničesar počela na lastno pest, dokler se ne pogovorite z ustreznim strokovnjakom. Fant je nadpovprečno bister in najbrž tudi sam ve, da so nekatere bakterije koristne, pa da si ni treba tolikokrat umivat rok ... Lahko, da ne more kar nehat in ga bo potem samo še bolj sram zaradi tega početja, pa da bo začel skrivat pred vami ...

Se strinjam z Liro. Počakaj na pogovor s strokovnjakom.

Tako kot je napisala Aslan ~ preko pogovora je potrebno odkrivati, zakaj se fantek tako obnaša.

Jaz poznam kar nekaj oseb, ki pretirano pazijo na čistočo ~ tako kot jaz...

Vsaka oseba ima svoje vzroke za tako početje in ti vzroki se lahko zelo razlikujejo. Jaz osebno imam čisto realno izkušnjo z okužbami (nekaj izkušenj je bilo precej travmatičnih zame) in zato se je razvila ta oblika OKM~ja. Ampak tako je pri meni. Velikokrat pa ne gre za strah pred okužbo, ampak so vzroki potisnjeni v podzavest...

Je pa potreben pogovor s strokovnjakom in fajn je, da bosta oba s partnerjem sodelovala.

Urška Battelino je svetovala naj se obrnete na pedopsihiatrinjo Urša Mrevlje Lozar ali pa na Anjo Marijo Reljič Prinčič. Bi pa jaz poskušala najprej pri Urši Mrevlje.

Vsak komentar je zame zelo velikega pomena....hudo je, ko spoznaš, da ima težave največji zaklad-otrok in potem še prebereš kak članek, ki za vse krivi starše...(ne mislim na tej spletni strani)

O tem bi se dalo razpravljati. Tudi tukaj se je to že dogajalo.

Je pa tako, da imamo res različna ozadja in v nekaterih primerih starši svojim otrokom res povzročajo    hude stiske...

Na žalost je tega veliko. Veliko preveč...

Je pa tako, da zaradi subjektivne izkušnje ne moreš vsega posploševati. Se pa to žal tudi dogaja. Ampak to je v bistvu bolj pokazatelj tega, da taka oseba nima razdelanih stvari in potem to projicira na druge...

Moram pa tukaj zelo pohvaliti Liro. Ona je kljub svoji zelo slabi izkušnjo vedno objektivna.

Sicer so tudi še drugi, ampak nanjo sem se spomnila, ker sodeluje v tej temi.

Še to bi dodala; nastanek OCD je kompleksen, predvsem si ne smete ničesar očitati 

Se strinjam!

Srečno vam želim!

[luhana79]

Najlepša hvala še enkrat za vso pomoč.

Moja filozofija je, da se vsaka stvar v življenju zgodi z razlogom...o sinovi težavi sem že kar nekaj prebrala, uvedli smo nekaj sprememb doma ( več rutine, igre, pogovorov, manj TV in rač.igric....), skratka kar nama čas dopušča, glede na to da sva oba zaposlena, se aktivno posvečava otrokoma. Zvečer sicer izmozgana do konca ampak smo skupaj  , kar nama je obema s partnerjem najpomembneje.

Lepo se imamo, kar se pozna tudi na sinu, sam je povedal da ima manj mračnih misli, opazila sem da se manj umiva in veliko manj je razdražljiv....sicer pa razen nekaj angin, ko je bil star nekje 2 leti ni prebolel, niti nihče drug v družini ni bolan.

Poiskala pa bom pomoč in hvala za predlog.