POMOČ ne gre več

[Rebasisi]

Že par dni se zelo slabo počutim. Slabosti bolečine v prsnem košu in seveda strah. Zdravnica je naredila vse preiskave in ugotovila, da mi nič ni samo da imam panične napade.  Sedaj jemljem Lexilium in Cipralek ki pa mi ne pomagata še nič. MEne bo kar razgnalo. Zelo sem nervozna nimam obstanka ne vem kaj bi delala nimam nobenega veselja. Kako si pomagat prosim prosim ker sem čisto na kaoncu.....

[Leonarda]

Draga Rebasisi,

verjetno veš, da spada Cipralex v skupino antidepresivov, selektivnih zaviralcev ponovnega prevzema serotonina. Njegov učinek se pokaže šele čez nekaj tednov. Do takrat se lahko zaradi stranskih učinkov počutimo celo slabše.
Moj predlog:
1. Verjemi, da bo bolje in se splača potrpeti.
2. Vzemi Lexilium po zdravničinih navodilih (brez slabe vesti).
3. Pojdi na sprehod, na zrak, hodi, najbolje z osebo, ki ji zaupaš.
4. Imaš koga, s koga, s komer se lahko pogovarjaš o svojih težavah? Naredi to.
5. Se lahko koncentriraš? Beri. Preusmeri misli.
6. Jej. Če ne gre, se prisili. Jej to, kar imaš rada. Pij veliko tekočine. Dihaj.

Ko boš v boljši koži, pa naprej. Mogoče kakšni razgovori pri terapevtu, športanje, delo na sebi...

Vse bo ok  !

[*Lily*]

Pozdravljena, Rebasisi!

Opisuješ čisto vsakdanje simptome panične motnje, ki jih je doživelo kar veliko naših forumašev. In kar je v vsem tem najbolje - še vedno smo vsi tu, nikogar ni razneslo.

Sama sem ob uvajanju ad-jev (Paroxat) imela kar hude stranske učinke. Tudi sama sem bila zelo nervozna, brez obstanka, tresenje, panični napadi, potenje... Ni da ni... Počela sem smešne stvari, ki pa so mi zelo pomagale. Ob občutkih nervoze, nemira, občutka, da ne morem biti pri miru sem se znala po 2 uri sprehajati po stanovanju. V krogu sem obredla vse stanovanjske prostore enkrat, dvakrat, trikrat...stokrat. Pa je počasi občutek nemiru minil. Verjetno že zaradi utrujenosti. Zelo mi je pomagalo tudi, da sem brala pravljice in gledala risanke. Ja, sliši se smešno ampak pri vsej tisti raztresenosti in nezbranosti je bilo to edino kar sem lahko dojemala. In mi je zelo pomagalo. Pravljice in risanke so me s svojimi prijetnimi, nenasilnimi zgodbami in srečnimi konci spravile v boljšo voljo in v občutek, da ni vse tako črno. Prve dni jemanja ad-jev nisem mogla spati. Dve noči sem se sekirala in paničarila, da bom umrla, če ne bom spala. Potem pa sem tretjo noč sklenila: ok, če ne morem spat ponoči, bom pa delala. In sem kuhala, sesala, pometala, brisala prah... To je trajalo dve noči. In tudi podnevi nisem mogla spati. Pred očmi se mi je kar meglilo, videla sem modre pikice... No po 4-ih dneh in nočeh nespanja pa me je popoldne zmanjkalo in spala sem 17 ur skupaj. Od takrat nobenih težav s spanjem več.

Rebasisi, morda ti bo moja izkušnja kaj pomagala pri tem, da prebrodiš najhujše. Če pa ne pa naj ti da vsaj vedeti, da ti hudi občutki kmalu minejo in da potem tvoja barčica zapluje v miren pristan.

Lp in objem. Lily.

[lina]

Pozdravjena.
Poznam te občutke,verjemi ne obupaj z ADtudi sama sem imela kar nekaj stranskih učinkov pa so minuli po nekaj dneh toda zdaj mi ni žav.Zdrži in ne obupaj kmalu se bo začnelo jasniti in pokazalo se bo sonce.
lp.Lina

[Rebasisi]

Hvala vsem za pomoč. Sem že prej prebrala sam nisem bila zmožna odgovarjati. Sem po enem tednu jemanja cipralexa že zelo dobro v primerjavi s tistim kar je bilo. Moram se zahvaliti vam ki ste na forumu da ste mi dali moč, da sem videla da bo boljše in seveda mojim domačim, ki so me razbremenili in mi pomagali pri vsakdanjih opravilih ter prijateljici ki je vsak dan prišla do mene in me na silo odpeljala na sprehod. Res v takih situacijah rabiš ljudi ki te razumejo in ti znajo stati ob strani.
bojim se samo sedaj ko bom iz porodniškega dopusta morala iti nazaj v službo, kjer so pa razmere katastrofalne. To me je verjetno tudi pahnilo v to stanje, ker med nosečnostjo in po porodu sem bila čisto druga oseba, sedaj pa ne vem kako naj se soočim z psihopati v službi. Tam je samo podtikanje, grožnje in slabonamernost. Ker delam v pisarni in sem odgovorna za vse, mi ostali podtikajo z lažmi razne stvari ki jih nisem počela. Rada bi se tega rešila ampak služba je tudi nujna za preživetje, kako se vi soočate s takimi problemi. Ne vem kako naj vržem probleme čez ramo in se ne sekiram.
Upam da mi cipralex pomaga na tej poti in da bom res premagala vse težave.

[PostajamSomebody]

Draga Rebasisi,
pohvalno, da si se oglasila tu in poiskala nekaj odgovorov med ljudmi. Super, da so ti ADji pomagali premagati začetek in da si stopila na pot. To pa je pot samospoznavanja - vseh teh dejavnikov, ki nas "pahnejo" v neko stanje, ki jih prej nismo zaznavali. Govorim iz sebe, morda je pri tebi drugače.

Dobro si analizirala, zakaj se ti je to zgodilo. Očitno je ta psihološki pritisk, ko boš morala nazaj v službo, precej močen in si kar mislim, kakšno težo ti to predstavlja. Enostavne rešitve ali odgovora na to ni. Sem bila v zelo podobni situaciji in ne bi zdržala, če ne bi imela ob sebi ljudi, ki jih lahko zaupam. V službi jih ni bilo in to me je bolelo, sploh ker sem vedela, da delam tako kot je treba! Predlagam ti, da preanaliziraš in predvidiš situacije, ki se bodo lahko zgodile. In se pripraviš, kolikor se lahko. Predvsem pa glej, da si "zavarovana" v ključnih situacijah. Ko bodo ljudje videli, da ti nečesa ne morejo podtikati in da nič ne dosežejo s tem, ko nosijo laži naokoli, bodo nehali. Žal je v službah tako, da nekateri komaj čakajo, da ti z nečim škodijo, ker se nimajo s čim drugim dokazovat.
Vsekakor so stresne situacije povod za paniko, tesnobo, strah....in to pelje naprej, če se s tem tako ali drugače ne spopademo.
Imaš podporno okolje, to je super! 
Želim ti veliko veliko notranje moči!
Oglasi se še kaj, kako gre naprej.

Srečno