Vozniški izpit-kriza

[Be_Happy]

Pozdravljeni!

Od mojega zadnjega posta je preteklo kar veliko časa in moram povedati, da se mi je stanje glede fobije (emetofobija) občutno poboljšalo in ne čutim več straha ter omejenosti vsak dan. Hvala vsem za podporo! Sončki ste!

Pred mano pa je še en izziv, mogoče se počutim celo malo krivo, ker prestajajo drugi dosti hujše probleme a podpora nobenemu ne škodi. In ravno to potrebujem saj jo dobivam premalo, še posebej iz strani nekoga, ki bi me skoraj moral podpirati.

Vozniški izpit, ja. Zadeva je takšna 2x sem padla, jutri probam tretjič z 56 urami. Vem, da je veliko a iz napak se učimo. Ne mislim, da slabo vozim, k večjemu znam biti precej dobra, še zmeraj pa mi ne uspe pridobiti vozniškega izpita. Želim si ga prestati saj mi dnevne vožnje ne dišijo najbolje poleg tega pa je pošlo že ogromno denarja. Padem zaradi neumih napak, ki se mi redko dogajajo ( neuspešno speljevanje, nepravilno obračanje), živčna sem a ne verjamem da to vpliva na mojo vožnjo. Nezadovoljna sem z inštruktorjem, ker me že ima zadosti, vsaj tako deluje in zadnje čase se stalno jezi name, skoraj nikoli me ne pohvali in zadnji stavek, ki mi ga je izrekel je bil v smislu: " Več kot voziš, slabša si." Prizadelo me je, saj sem prepričana, da znam, to pa ne rečem kar tako, sama večinoma nisem tako samozavestna in moram res biti zadovoljna, da izrečem, da nekaj znam. Torej na inštruktorja se ne morem zanesti, ker mi enostavno ne bo dal podpore in iz tega izhajajo moji dvomi, če sploh znam voziti itd..

Vsak, ki se pelja v avtu je mogel čez to enkrat, dvakrat ali večkrat, razumem. Občutki, ko padeš na izpitu so zelo neprijetni in nočem doživeti več tega. Zelo si želim biti uspešna jutri a res nevem kaj naj pričakujem. Moja taktika je, ne biti pretirano pozitivna in prepričana (v prvem poskusu se ni obneslo), misli le na vožnjo, kot da se vozim sama nekam na lepše, uživaj in bodi sproščena, da končno dokažeš da zmoreš! To je moj pogled iz pozitivne strani.

Pa iz negativne? Počutim se popolnoma nesposobno, dvomi, malce straha in potem še poslušanje in hvaljenje ljudi kako so z malo urami takoj naredili iz prve, kar je zadnjo kar rabim. Ljudje smo različni, eni rabimo več, drugi manj časa za določeno stvar in to nas ne naredi nič boljše in nič slabše.

Poznate kakšen dober nasvet kako se spopasti? Mogoče lahko delite vaše spomine ob pridobitvi vozniškega izpita? Hvala že vnaprej.

Veliko uspeha ob spopadanju z problemi in vsemi preprekami v življenju želim vsem vam. Ne obupati.
Lep dan! 

p.s Opravičujem se, če sem zgrešila temo, če slučajno bolj sodi v splošne debate.

[mamica1]

Že tvoj nik, ki si si ga zbrala, ti pove vse- be happy. Sicer je že dooolgo tega, kar sem naredila izpit, ampak vseeno; tudi jaz sem 1x padla, ne bi razlagala zakaj, ampak, neumnosti, ki jih počneš ko si sam v avtu in pol pred komisijo isto-to pač ne gre. V glavnem, če ti inštruktor daje takale "nasvete", imaš vso pravico ga zamenjat, ker ga plačuješ. Kar se tiče št. ur, nič posebnega, neka srednja reč, poznam še hujše primerke.
Ti sama zase veš, da si dobra šoferka, in ko se boš v to prepričala, boš tudi speljala ta izpit ko keks. No to je že jutri, in verjamem, da ti bo uspelo. Zaupaj vase in držim pesti. Aja, pa pridi se pohvalit!

[moljka]

Pozdravljena! 

Upam, da ti bo moja izkušnja pomagala  Jaz sem izpit šla delat dosti pozno, tako da sem še vedno mladi voznik. Čeprav sem šla v avtošolo z nekimi optimističnimi sklepi, ker so mi vsi govorili, da je to čist luštno, so mi bile vožnje vseeno zelo stresne. Zdelo se mi je, da mi kar ne gre in ne gre - seveda pa je imel tudi inštruktor tak karakter, da mi je povedal svoje, ko sem kaj zaj*****  Tudi jaz sem se grozno obremenjevala s tistimi, ki so naredili že po 30-tih urah.. Bila sem čisto na tleh, imela sem ogromno ur (veliko več, kot jih imaš ti  ), prvič sem padla v desetih minutah po začetku vožnje...

Potem pa sem se odločila, da zamenjam inštruktorja za nekoga, ki malo bolj hladnokrvno reagira na moje spodrsljaje in je šlo skozi!

Zdaj, če gledam nazaj, se mi zdi, da ni bila prav nobena ura preveč, čeprav je bil to velik finančni zalogaj. Videla sem, da je pravi test šele, ko greš na cesto, saj vseeno drugače voziš kot začetnik ali pa kot nekdo z večletnimi izkušnjami. Hvaležna sem tudi prvemu inštruktorju, da je bil strog, saj vidim, da sedaj res dobro vozim in sem ponotranjila pravila vožnje.

Tudi jaz menim, da tvoje število ur ni nič kritičnega. Pa tudi, če bi bilo visoko, to je pač samo velik finančni zalogaj, drugače ti pa lahko visoko število ur prevoženih v avtošoli na cesti samo koristi in nič škoduje. Ne oziraj se na opazke drugih, ko boš imela izpit, se nihče ne bo več spomnil, koliko ur si imela.. Kar pogumno torej, mogoče ne boš ravno voznica tovornjaka, vozila boš pa prav gotovo dobro! 

[Be_Happy]

Hvala punci

Moja sposobnost in prepričanost iz dneva v dan niha glede na uspešnost prevožene ure. Trenutno se počutim kot da nič ne znam. Bomo videli kako bo jutri, ne dvomim da je več ur slaba stvar a želim si opraviti. Ne pričakujem pa veliko Upam, da bom zbrala vso moč, da se najbolje odrežem. Good luck to me.

[tiranozaver]

Evo enega fanta, ki je naredil v drugo z meni se zdi 63 urami vse skupaj. S tem, da se je meni zares odprlo šele okoli 40 ure, prej pa sem bil obupen voznik. Med drugim bi brez inštruktorjevega bremzanja povzročil eno bočno trčenje ...

56 ur je sicer več kot povprečje, vendar pa to ni gromozansko veliko ur, sploh pa ne za žensko Gromozansko veliko je 900 ur, pri katerih je menda dokončno obupala ena "babica" v moji avtošoli...

Pred izpitom naredi kakšne vaje za sproščanje, če jih znaš, in potem čim bolj mirno odpelji. Če bo šlo, bo šlo, če pa ne, boš pa ponovno poskusila s kakim drugim inštruktorjem in po možnosti v drugi avtošoli.

[mieaid]

Oh veš kok je primerov k so še velik slabši pa so vseeno naredl izpit, sam pač ljudje se ne hvalijo(mo) z neuspehi in se slišijo samo primeri, s katerimi se nekdo lahko pohvali

Sploh pa odvisno od okoliščin: npr v Lj je za moje pojme najhujš za nardit - obupn promet & obupni ocenjevalci (v prvo sploh radi vžejo tud kr tak)

Pa veliiiiiiiik sreče oz upam da si že opravla in nardila
 

[Be_Happy]

Evo sem že nazaj. Mi reče, da sem lepo odvozla ampak prepočasi odvozim križišča. Moj razlog? Rajši sem malce previdna in počakam, če se mi ne zdi varno. A očitno zgleda, da imajo rajši, da divjam po križiščih potem me je malo zajebavalo parkiranje, druga pa vse v redu. In zaradi premajhne dinamike me je spet vrgla. Inštruktor, ki me ponavadi nadira je rekel, da bi mi ziher dala izpit če bi hitreje križišča odvozla...

U Ljubljani bi verjetno obupala, če bi delala izpit. Že kar nekaj jih je v naš kraj prišlo iz Lj z več kot 100 urami in so lepo opravili.

Si mi dala misliti, kajti sploh nisem razmišljala o tem, da verjetno nekateri svoje neuspehe preuredijo in polepšajo oz. prikrirejo. Eni imajo pač vožnjo v sebi, drugi rabimo več vaje in sreče. Sem se pa že prejokala danes, prva 2 poskusa me nista tako potrla kot ta danes. Ko vem zagotovo, da bi opravila, če bi bila bolj dinamična. Samo zdaj ne morem nič spremenit, napake so zato, da se iz njih učimo. Ampak trenutno ne morem biti preveč srečna.

Lepo je vedeti, da nisi edini, da nisi tako slab in nesposoben. Sploh noben človek ni. Me je pa spet potolkla na koncu ta strokovna komisija. Sem rekla, da bom vztrajala in očitno bi morala biti tiho saj mi je zabila nazaj, jah ti kar, tvoji starši imajo denar, inštruktor pa čas. Da ne omenjam, da sta se med vožnjo skoz o materjalnih stvareh pogovarjala. Tako, da sem si ustvarila neko sliko kakšen človek je. Seveda se lahko motim a če od takšne uradne osebe ne dobim spoštovanja, ker je njena ocena o meni preslaba potem naj ne pričakuje prevelikega spoštovanja od mene.

Tako je to. Leta po opravljenem izpitu se bom verjetno smejala na današnje okoliščine. Življenje gre naprej in mi ne preostane drugega kot, da se ne primerjam z drugimi in dam najboljše od sebe ter se učim iz napak. Obstaja mnogo hujših reči na svetu zaradi katerih smo lahko opravičeno žalostni.

Sem pa še ugotovila, da se premalo cenim. Ker trenutno, ko izražam svoje občutke se počutim krivo in neumno. Sem pa občutno bolje kot pred parim meseci, ko sem plavala v strahu iz dneva v dan.   

[moljka]

Me je pa spet potolkla na koncu ta strokovna komisija. Sem rekla, da bom vztrajala in očitno bi morala biti tiho saj mi je zabila nazaj, jah ti kar, tvoji starši imajo denar, inštruktor pa čas. Da ne omenjam, da sta se med vožnjo skoz o materjalnih stvareh pogovarjala. Tako, da sem si ustvarila neko sliko kakšen človek je.

Mogoče je pa njej vse iz prve v roke padlo, pa ne zna ceniti truda in sekiranja, ki ga lahko vložiš, da dosežeš cilj  Ti kar vztrajaj, ta izjava pove več o njej, kakor pa o tebi  Vso srečo! 

[Be_Happy]

Mogoče ni mislila nič slabega. Ampak ob zavedanju, da sem spet padla sem to tako dojela. Saj mi je že skoraj vseeno. O vztrajala pa bom, čeprav grem za 4 dni zdaj v terme, da se malo spočijem od vsega. Potem pa dalje dokler ne uspem. Mogoče se mi z namenom to dogaja, ker res premalo vztrajam in ob prvem padcu obupam. Tako, da se poleg vožnje še učim o vztrajnosti.

[alexx]

Drugič si malo pomagaj punca. Pred izpitom rukni en Helex, ali kozarček (mali) vodke (ne da si pijana)..ampak malo bolj korajžna. Nasvet ki ga je moja soseda upošteval in 6-ič naredila. V Ljubljani so pa res prasci.  Jaz sem tudi padla na izpitu, ker sem prepočasi vozila. Drugič sam pa kar pritisnila na plin. 

[Anchi]

Drugič si malo pomagaj punca. Pred izpitom rukni en Helex, ali kozarček (mali) vodke (ne da si pijana)..ampak malo bolj korajžna. Nasvet ki ga je moja soseda upošteval in 6-ič naredila.

Šala, upam?

Be_happy, tudi jaz sem imela precej ur, ampak na srečo so me za glavno dali vozit na avtocesto, tako da nisem imela dosti priložnosti, da bi delala napake na križiščih in podobne zadeve...Samo ravno in piči . Drugače sem prepričana, da bi tudi jaz pogrnila, mogoče večkrat, ker sem v tistem času res še delala neumnosti, kot so premalo gledanja v vzvratno ogledalo in premalo bočnih pogledov, med drugim.. Skratka, jaz sem prepričana, da ti bo uspelo, je pa res zoprno, ko se kar vleče in vleče kot ena nočna mora in se ti zdi, kot da ne bo nikoli srečnega konca. Ko prideš z oddiha, ti kar lepo samozavestno za volan, ne razmišljat, kaj bo če padeš ali ne padeš.. Ti si samo predstavljaj, da je komisija mularija, ki jo pelješ na morje
Pa srečno.

[Be_Happy]

Mene je najbolj obremenjevalo to, da sem poznala veliko ljudi (predvsem vrstnikov), ki je z največ do 40 ur opravilo izpit, večinoma v prvo. In jaz sem pri 34 uri perfektno vozila, me je še sam inštruktor hvalil. Potem pa sem imela premor, ki mi je zelo škodil in sem spet izgubila občutek. Potem je delovalo kot da se zmeraj bolj slabšam vsaj po inštruktorjevih besedah. Včasih mi tako zbije moralo, da sploh nimam več želje po vožnji ko stopim iz avta. V dvomih sem, če bi ga zamenjala. Mislim, da bom še zadnjič probala in če mi ne bo uspelo se bom prestavila. Pa spet vse delat od začetka z to teorijo itd.. Hjoj.

[tiranozaver]

Evo sem že nazaj. Mi reče, da sem lepo odvozla ampak prepočasi odvozim križišča. Moj razlog? Rajši sem malce previdna in počakam, če se mi ne zdi varno. A očitno zgleda, da imajo rajši, da divjam po križiščih potem me je malo zajebavalo parkiranje, druga pa vse v redu. In zaradi premajhne dinamike me je spet vrgla. Inštruktor, ki me ponavadi nadira je rekel, da bi mi ziher dala izpit če bi hitreje križišča odvozla...

To je v bistvu zelo dobra vožnja. Sicer ne ne dovolj dobra po kriterijih komisije, ampak brez velikih napak! Nobenega nisi spregledala, v ogledala in na bok si gledala, znake si upoštevala, inštruktor ni bremzal ...

Lahko kaj več poveš o teh dveh napakah? Si v križišču predolgo odlašala s speljevanjem ali pa si šla v njega s prenizko hitrostjo? Levo ali desno zavijanje? Oboje se da enostavno povaditi, seveda pa moraš vedeti, na kaj je treba biti pozoren. Pa zahtevaj od inštruktorja, da potem to vadita.

Podobno velja za parkiranje. Slednje se je sploh bolje naučiti z inštruktorjem kot pozneje sam. Smetnjaki, količki in seveda lastniki okoliških avtomobilov ti bodo zelo hvaležni. Pa tudi sama ne boš imela tistih "o shit" momentov, ko zahrusta pleh od tvojega avtomobila, ali pa ko 15 minut iščeš parking, ker je vsako mesto kao premajhno. No, zadnje je v glavnem problem Ljubljančanov.

Jaz sem se na pol naučil parkiranje in sem potem v roku 3 mesecev od izpita sebi naredil za ene 400 € škode Na srečo me betonski steber ni mogel tožiti.

[masi]

Mene je najbolj obremenjevalo to, da sem poznala veliko ljudi (predvsem vrstnikov), ki je z največ do 40 ur opravilo izpit, večinoma v prvo. In jaz sem pri 34 uri perfektno vozila, me je še sam inštruktor hvalil. Potem pa sem imela premor, ki mi je zelo škodil in sem spet izgubila občutek. Potem je delovalo kot da se zmeraj bolj slabšam vsaj po inštruktorjevih besedah. Včasih mi tako zbije moralo, da sploh nimam več želje po vožnji ko stopim iz avta. V dvomih sem, če bi ga zamenjala. Mislim, da bom še zadnjič probala in če mi ne bo uspelo se bom prestavila. Pa spet vse delat od začetka z to teorijo itd.. Hjoj.

Boš videla, da boš zmogla in niti slučajno se ne obremenjuj z urami drugih. Sama sem imela tudi gromozansko tremo, v bistvu anksioznost na vsaki vožnji-prava muka. Ur sem imela nekaj čez 60 ali še več. Vendar danes po dvajsetih letih mi niti ene same ure ni žal, kajti zase mirno rečem, da sem dober voznik in zelo zelo rada vozim. In zahvala gre tudi mojemu inštruktorju, ki je bil strog, vendar se je obrestovalo....

[Be_Happy]

Tiranozaver:
Večjih napak res nisem naredila a očitno ni bilo zadosti. Glede zavijanja je bilo tako sem speljala in sla malo bol počasi ter nato gas ko sem prišla iz križišča, potem pa sem čakala 2 tovornjaka v enem križišču, ko bi lahko že zdavnaj speljala, ampak nisem imela varnega občutka in sem zato obstala. Parkiranje prvic nisem zadela, potem sem 2 popravljala, inštruktor mi je rekel da sem si ne najboljši prostor izbrala za parkiranje. Poznam nekaj ljudi, ki slabše vozijo pa so takoj naredili izpit, tako da res nevem kje je problem v meni.

Lahko da se me res nesreča drži, ker sem dvakrat imela to žensko v komisiji. In sem izvedela, da je zelo stroga in če ne pelješ perfektno potem težko narediš izpit. Še zmeraj bi bilo boljše opraviti a je kar je, bo drugič boljše. Saj je boljše imeti več izkušenj, ker ko voziš sam si prepuščen samemu sebi.

[Betka]

Be_Happy, dobro je, da se znaš sama potolažiti. Vsak neuspeh nas prizadene, ampak ponavadi se iz njega tudi kaj naučimo, kajne? Glavo gor in pogumno naprej. 

Res pa ni pošteno, da te je "komisarka" vrgla. Jaz sem dobila izpit, ko sploh nisem znala bočno parkirati, še manj pa voziti vzvratno (kar še vedno ne znam).  Kriteriji so strašno različni.
Ampak pogum, uspelo ti bo!!

[Be_Happy]

Hvala, z vsakim padcem se več naučiš in lažje sprejmeš naslednjega. Če bi bila uspešna v vsem potem bi me verjetno pokopalo prvo večje razočaranje.