Vztrajam v tem, da je moje življenje bedno in ves čas iščem način, kako se uničiti.
Najbolj me boli to, da sem v obupnih nihanjih, ker nimam svoje identitete, samo druge poslušam in premlaevam, kaj je res narobe.
Kako najti pot, ko si sredi puščave in je povsod vse prazno....
Mi poveš, zakaj si napisala, da vztrajaš v tem, da je tvoje življenje bedno? Se ti ne zdi (vsaj meni se), da si se s tem stavkom ODLOČILA, da je bedno in naj bo bedno še naprej itak bi se rada uničila?
In še, ker VZTRAJAŠ v tem, da JE bedno.
Ampak neka druga TI, si pa želi priti ven iz prazne puščave. Bolj me veseli ta drugi del

V prazni puščavi imaš le TI in samo TI možnost, da se uzreš naokoli, pregledadaš situacijo po dolgem in počez, brez ljudi, ki bi ti vsiljevali svoje mnenje, misli in ti krojili življenje. Nikjer ni nikogar, ki bi ti povedal za pot ali ti solil pamet. Naokoli je puščava, res da prazna in nikjer nobene sledi ali namiga o izhodu. Vendar, če pogledaš z druge plati... le v taki situaciji imaš možnost se zanesti nase, na svoje notranje občutke in si izbrati svojo pot ven. V katero smer? KATEROKOLI! Če prva ni prava, niti druga, niti tretja, četrta sigurno bo. Med potjo imaš vso možnost spoznati samo sebe in kako reagiraš v določenih situacijah. Imaš tudi čas da določene reakcije spremeniš. Počasi...
Si pomembna in bodi tudi pogumna! Ti imaš svoj svet na dlani in ne drugi. Ti veš kaj se ti dogaja in ne "prijatelji". Zazri se vase in ne na to kako tvoje težave ali tebe samo definirajo drugi. Vsak ima svoje življenje, tako oni, kot ti. In želim ti, da si ustvariš SVOJE življenje kar se da lepo. Probaj poslušati sebe, ne drugih, spoznavaj sebe, zazri se vase, poišči svojo inditeto in svojo "glavno vlogo" v tvojem "filmu".
Samo bodi močna in ostani na tem drugem delu, ko iščem rešitev, ker jaz vrjamem, da če si le malo malo želiš, jo boš našla in zaživela življenje v lepših barvah.