cathily
Novinec / novinka
 Odsotni
Prispevki: 8
|
 |
« Odgovori #30 dne:: četrtek, 27. september 2012 ura: 21:12 » |
|
Hvala za pohvalo, toda mislim, da si jo ne zaslužim. Trudila sem se in silila, ker mi je razum tako narekoval, čustva pa so me ohromila in je bilo vse brez učinka. Če bi tako nadaljevala, me danes ne bi bilo več med živimi. Ključen preobrat je bil, da sem bila tako obupana, da sem se obrnila na ta forum. Če se ne bi, bi bil lahko tisti dan usoden. Skoraj prepričana sem. NIsem bila oseba, ki bi se obrnila na neznance ali na anonimne forume. Sedaj sem drugačna. Bolj ponižna in s tem hkrati boljša oseba. Končno si lahko priznam, da ne zmorem vsega sama in, da s tem ni čisto nič narobe. KO sem si to priznala, ne da bi se tega čisto zavedala, in se obrnila na ta forum, se je začela moja pot k ozdravitvi. Tisto noč sem prejokala, se zlomila in storila prvi korak k zdravnici, ki me je pričakala razumevajoče in potrpežljivo. Tudi njej sem hvaležna, ker je začutila, da se nekaj dogaja pri meni, čeprav sama nisem prišla k njej zaradi sebe ampak zaradi sina, ko je bil bolan. Vedno me je povprašala po mojem počutju, ker paciente zdravi celostno in ne simptomatsko ter se zaveda, da domače okoliščine veliko prispevajo k ozdravitvi. Je najboljša! Precenila je moj karakter, saj me pozna od malega in ima boljši spomin glede mojih bolezni kot pa ga imam sama. Ni me hotela siliti v nič. Vse je želela doseči z mojim soglasjem, saj se je zavedala, da je to pri meni edina prava pot. Zavedala pa sem se tudi sama, da ne smem biti preveč odkrita, saj bo naredila vse, da reši moje življenje, pa če mi je prav ali ne. Bila je vesela, da sem preko vas prišla do spoznanja, ki mi ga je želela sama podati. Hvaležna sem ljudem, ki me obdajajo. Hvaležna sem VAM na forumu. Vsak dan se bom trudila, da le-to povrnem kakor vem in zmorem vsem ostalim s katerimi pridem v kontakt. Razumem temo, ki te obdaja v brezupu in razumem koliko spremembe lahko povzroči sončni žarek ob nalivu žalosti in brezupja. Težko je, ko se človek ZLOMI, toda včasih potrebuje ravno to, da se zaceli in postane boljša oseba! Močno upam, da to ne govorijo tablete iz mene, strah me je , ko bo napočil dan da bjih neham jemati. Sedaj se počutim tako kot bi vedno morala biti. Sprašujem se o vzrokih za hormonsko neravnovesje. Morda je res vsega kriva ščitnica. Spomnim se svoje mame po operaciji ščitnice. Druga oseba. Je pa tudi res, da so bili drugačni časi in ti današnje razmere in okoliščine zlomijo duha. Sploh , če si sposoben sočustvovati z ljudmi in njihovimi zgodbami. Se sprašuješ kje je logika in kam se je izgubila pravica. Marsikoga v moji bližini bi kap, če bi izvedel , da sem na antidepresivih. Od mene črpajo energijo in moč ter se zgledujejo v pozitivni naravnanosti. Mislijo, da vse počnem z levo roko. Kako se motijo. Upam se trditi, da je ni osebe, ki bi mu bilo z rožicami postlano. Vsi imamo strahove, bolečino, žalost, , izgube, .... Razlika je samo kako se spopadamo s tem in koliko podpore ter razumevanja je okoli nas. To spoznanje mi je vlilo zaščito pred vsemi, ki bi me v preteklosti prizadeli s svojim ravnanjem ali besedami. Vlili ste mi upanje v ljudi, katerega sem izgubila in se spraševala o smiselnosti življenja.POUDARILI IN IZPOSTAVILI STE POMEMBNOST: BITI SLIŠAN, BITI SPREJET, BREZ OBSOJANJA! Občudujem vse in spoštujem vse, ki si vzamete čas, da odgovorite na vse te klice na pomoč! Jaz se po svoji moči trudim, toda samo lokalno. Česa več v tem trenutku nisem zmožna. ZATO PA PRAVIM: SUPER STE! HVALA VAM! TRUDILA SE BOM, DA V VAŠEM IMENU DOBROTO, RAZUMEVANJE IN LJUBEZEN ŠIRIM NAPREJ!
|
