Gizma lahko gre za hudo anksioznost oz. OKM, misli vsiljivke, miselni kaos ... overthinking.
Ponavadi je to "beg" pred čustvi...dolgoletno izogibanje čutenju emocij v telesu in skušamo skozi racionalni um vse razrešiti. Nato naš um "zgubi kompas" in je glava polna vsega. Um ne moremo več sami ustaviti ko si tega želimo.
Moje sočutje ob tem ... res včasih se zdi, kot da se nam bo zmešalo.
A se nam ne bo. To je anxa, to je prenapeto telo, polno misli in potlačenih čustev.
Zdravila ublažijo neželene simptome. Niso pa dokončna rešitev.
Potrebno jih je jemati dlje časa. Že samo da res delujejo rabijo min 1 mesec šteto od dneva, ko si na predpisani dozi. Uvajanje in opuščanje naj bo vedno postopno.
Drugi del, ko se malo stabilizirajo misli, se telo umiri in si sposobna razmišljati, je psihoterapija.
To je raziskovanje sebe - samospoznavanje - skozi pogovor. Predvsem odkrivanje svojih vzorcev čustvovanja, mišljenja ... in nenazadnje pogled v naše travme - tiste ki se jih zavedamo in tudi tiste ki se jih morda ne. Na žalost je večinoma samoplačniška.
Paroxat uvajaj postopoma. Preberi si na forumu o tem.
Postopoma zato, da so neprijetni stranski učinki ob uvajanju čim manjši.
PS:
V kolikor bi se ti zdelo, da dejansko slišiš glasove in izgubljaš stik z realnostjo se takoj vrni k psihiatru.
Lahko bi takrat šlo za psihotično epizodo in bi bilo pomembno takojšnje zdravljenje.
Tudi v tem primeru je težava obvladljiva in ozdravljiva. Kot zdravilo pa bi ti predpisali antipsihotik,
ki res dobro umiri misli.
