POJAV AGRESIJE IN ŽIVČNA NAPETOST-NUJNO!

[Arwen]

sem najbolj sovražil tiste, ki sem se jim smilil oz. tiste, ki so me pomilovali. Najbolj pa cenil tiste, ki so 

pomilovanje ni isto sočustvovanju (al je  ) ...

he, jaz pa tiste, ki so trdili, da bo bolje in da se splača potrudit... 

[matheu__]

Rabu sem way out, ne pa da me kdo razume. Če te nekdo razume, ti ne more nič ponudit. Razumljenost pasivira, ti je pa toplo pri srčku za kratek čas, true 

[Arwen]

  Če te nekdo razume, ti ne more nič ponudit. 

ja... pa ravno tisti, ki razume... tisti, ki je podobno dal skozi... meni se še vedno zdi, da siti lačnega ne more razumet

[Janja]

Matheu_, zdej bom pa jaz direktna (aleluja)!

To kar bom sedaj napisala, bom pisala na splošno in se ne nanaša na to temo, da ne bo kdo skočil pokonci, da podpiram nasilje.

Vsak zase že ve, zakaj in kako piše in predvsem na kakšen način. Tukaj se ne mislim spuščati v to, kaj je prav in kaj ni. Jaz zase vem, zakaj in kako pišem, ostali najbrž tudi.

A si si mogoče tole prebral ali si preskočil mogoče?

Potem je pa še nekaj izrednega pomena: jaz kot opazovalec lahko 'pametujem' za druge, ne vem pa, če bi bilo kako drugače, če bi bila v njihovih kožah.

Ko sem bil sam v slabi koži sem najbolj sovražil tiste, ki sem se jim smilil oz. tiste, ki so me pomilovali. Najbolj pa cenil tiste, ki so svoje mnenje povedali jasno, pa četudi so mi pri tem potrdili kakšen strah ali dva.

Tudi jaz , in sicer SEDAJ, poudarek je na sedaj!

Pred enim letom pa tega ne bi prenesla. Štekaš?

Zgleda, da sem res ubrisan, ker vztrajam tle gor   

Veš kaj, če se ne motim, si ravno meni zelo veliko pomagal s svojim pisanjem in sem to javno izpostavila.

Ostalih okrasnih detaljčkov pa ne mislim komentirati.

Matheu_, res hvala, da mi pomagaš. Resno mislim.

[matheu__]

A si si mogoče tole prebral ali si preskočil mogoče? pomisli

relativizacije tipa "vsak po svoje, vdi drugačni" vedno preskočim 

[Janja]

Tjashy188!

Oprosti, da smo kar vdrli v tvojo temo, ampak včasih je tudi to potrebno...

Ti se pa drži tistega, kar smo že napisali in ugotovili. OK?

[Janja]

A si si mogoče tole prebral ali si preskočil mogoče? pomisli

relativizacije tipa "vsak po svoje, vdi drugačni" vedno preskočim 

Samo mimogrede, ta moj zapis ni bil mišljen kot zapis na to temo in niti slučajno ni letelo nate.

Ta moj zapis se je nanašal na točno določene zgodbe, ki se tukaj vlečejo kot jare kače in jih tudi sama spremljam. In tudi moja zgodba, če bi jo objavila pred dvema letoma, bi se vlekla kot jara kača. In takrat nisem bila sposobna narediti tega, kar sem sposobna sedaj...

In takrat bi me RESNICA samo še bolj dol povlekla. Ampak OK, pri meni in teh zgodbah ni bilo omenjene agresije. Pri agresiji je potrebno ukrepati TAKOJ in ZDAJ. Pri ostalih zadevah se pa lahko tudi malo počaka, da posameznik sam pride do svojih ugotovitev.

In to je bil namen mojega pisanja.

[Aslan]

Ko sem bil sam v slabi koži sem najbolj sovražil tiste, ki sem se jim smilil oz. tiste, ki so me pomilovali.

Pomilovanje in smiljenje tudi jaz ne odobravam. In nikomur ne koristi.
Se še spomnim zapisa, ko mi je nekdo odpisal, ko sem nekaj pojambrala, da se mu smilim ...
Tej osebi nikoli več nisem nič omenila o sebi ...
Trapast občutek ... in zanimivo, smislila sem se njemu - sebi sploh ne ...
jaz sem bila le žalostna takrat

Je pa, ko si v stiski, ko čutiš neprijetna čustva pomembno,
da je ob tebi kdo, ki VE kako ti je in RAZUME in POTRDI tvoja čustva.
Z namenom, da se čustva prizna, ovrednoti in se da zdržat z njimi.
Empatija!
Kr ne pomeni trpeti z nekom, ali da se ti dotični smili ...
Pomeni dat vrednost njegovim občutkom, ga razumeti, da mu je težko in
biti ob njem, ko on doživlja zanj težka čustva.
Na ta način, ne beži od njih, ampak jih čuti in s tem tudi počasi že predeluje ...
Ker najslabša pot je ne dovoliti si čutiti, bežati od občutkov ali tlačiti čustva.

[Tjashy188]

Ker najslabša pot je ne dovoliti si čutiti, bežati od občutkov ali tlačiti čustva.
[/quote]

 

[Tjashy188]

Ups, ne znam citirat pravilno 

[klinček]

tjashy,združi teorijo s prakso,in boš 

[Tjashy188]

No, kdo je pa zdaj zbrisu dol ta zadnje komentarje  so bli zanimivi 

In ja Liber, celo mesto jih je doblo od mene, ker sem    hehe

[Sinuska]

!

[Liber]

No, kdo je pa zdaj zbrisu dol ta zadnje komentarje  so bli zanimivi 

In ja Liber, celo mesto jih je doblo od mene, ker sem    hehe

Na žalost hecanje v tvoji temi ni dovoljeno Tjashy 

Mogoče se je pa kdo ustrašil za mojo varnost 

[Tjashy188]

Saj bi se jaz tudi bala na tvojem mestu 

mah glej, določene stvari lahko vzamemo kot hec, druge spet ne. Poskušam se popravit in delam na sebi ful ful in vprašanje če sem že koga nabutala ni ravno spodbudno, se ti ne zdi? To je tko, kot če bi narkomana vprašal, če se ga je že zadel kaj (ok. mal groba primerjava, pa vseeno...)

lep večer! 

[matheu__]

No, kdo je pa zdaj zbrisu dol ta zadnje komentarje  so bli zanimivi 

In ja Liber, celo mesto jih je doblo od mene, ker sem    hehe

Na žalost hecanje v tvoji temi ni dovoljeno Tjashy 

Mogoče se je pa kdo ustrašil za mojo varnost 

vrag vzel salo 

[Tjashy188]

Točno tako, hudiček je bil 

ustrašu se je k majo eni tak 

[mojcika]

Tjashi najprej en prisrčen pozdravček.. 

Je že uredu, da ni vse dovoljeno, glede na tvojo reakcijo na nekatere komentarje in da si odreagirala z velikim sekiranjem so nekateri odreagirali, kar je zelo korektno, da pazijo nate, ti pomagajo

Ti pa ostani na trdnih tleh in delaj naprej na sebi z vsem zavedanjem, da te ima nekdo globoko rad, da ti da drugo priliko, na tebi je, da popraviš svoje ravnanje, pokažeš koliko dobrega je v tebi in globoko ceniš in spoštuješ, da imaš še eno priliko, da lahko pokažeš kdo si in kaj je lepega v tebi....
Lepa beseda vedno lepo mesto najde...

Vso srečo, pazi nase in na ljudi, ki jih skrbi zate

Objem ... Mojca 

[Tjashy188]

Hvala Mojcika! 

[voila]

O, pa je klic na pomoč! Tjashy188, ugotovila si, da to pa nekaj ne štima. Da to vendars nisi in nočeš biti "ti". Meni se dogaja podobno, le da ostane vse v moji glavi, ujeta sem sama v sebi, na zunaj pa kažem apatičnost. Včasih ali v kateri drugi kulturi bi lahko rekla, da me "obsedejo demoni". Fizično pa teh obsesivnih misli ne sprostim, ampak trpim, dokler ne mine. Agresije in jeze ne sprostim iz telesa.
 Kot deklica sem bila naučena biti skromna in prikrajšana za marsikaj, od glasbene šole, športa, .... V najstništvu je bilo bolje, sem bila bolj uslišana. V meni pa je vseeno ostala ta ponižnost, tihost, požrtvovalnost, ugajati drugim, jih ne jezit... Tudi mene je k zdravilom pripeljala huda anksioznost, izgorelost, posledično depresija. V ozadju pa je seveda druga motnja.... in še kaj se pridruži, tudi bipolarnost, za katero ne vem, ali je že v moji osnovi ali pa jo povzroča AD, brez katerega zopet zaradi prve diagnoze ne gre... Tem izbruhom jeze v meni bi lahko rekla jezna manija? Obsedenost? Ni pomembno, dejstvo je, da ni občutka za realnost... Sovražnost se naseli, žalost, razočaranje ali vse hkrati. Kdaj bodo moje želje izpolnjene? Žalostna sem, ker znam poslušat, kako trava raste, pa sem osamljena, ker tega ne zmorejo drugi. Želim si življenje živeti bolj polno, pa ne, da mi je dolgčas: premalo časa za vse prčkarije, ki jih je treba kot perfekcionistu naredit, premalo časa za tisto, kar bi želela počet... Želim si uživat, izletkat, plavat... ne zgolj bivat iz dneva v dan in biti na svetu za pospravljanje.  Evo, vse to se mi mota po glavi in če me kdo samo pogleda, bi mu kar vrat pregriznila in iztaknila oči.
Vse hudo pa na lepem popusti, zbledi, izpuhti in zdi se, da to niso bila moja resnična čustva.
Postani mi prijetno, lepo, zadovoljna sem s tistim, kar imam in vesela sem, da sem.
 Trina, hvala za prispevek iz KVT. Izbruh potlačenih in negativnih čustev? Ja, možno.  Me je pa pri teh stavkih iz KVT zbodlo navajanje k spravi z vsem vesoljnim svetom. Aja, do drugih moram bit razumevajoča, tolerantna... Ok, kaj pa drugi do mene? A jaz pa si tega ne potrebujem?! Pa smo v začaranem krogu, ne?
Kakorkoli že, jaz se poznam in si znam pomagat v krizi. Vedite pa, da Tjashy188 ZELO TRPI v svoji koži, ker je fizično stresla svojo agresijo na partnerja. Sama sem absoluten nasprotnik nasilja, še psa ne pustim tepst, psihično nasilje je pa ravno tako kruto ali še hujše kot nekaj bušk. Zato prosim, ne nekateri govorit, da drugič ga bo pa kar zaklala, haloo!
Tjashy188, v redu to ni, kar se ti je zgodilo. Pojdi TAKOJ in povej PSIHIATRU!
Vse te psihoterapije in vrtanja po otroštvu, starših, sebi... Tri leta sem hodila na skupinsko, drugim dajala podporo in pamet solila, se naučila spopadat s situacijami, ma ni da ni... Na koncu pa sem se le sprijaznila s tem, da očitno moji možgani delajo nekaj po svoje, brez mene in da ga biologija, kemija, luna al pa xyžblj nekaj zagode.
Vsako mnenje in nasvet je dobrodošel, ampak eni pretiravajo na tem forumu, da ne omenim npr. samo glede pomirjeval... Pozdrav vsem