magnetna resonanca

[moonica]

razmišljam ...

na zloženki (z navodili o poteku preiskave in pripravah), ki so mi jo poslali poleg datuma, med drugim piše, da se tekom preiskave radiolog odloči za aplikacijo kontrasta ... od vseh, ki so kontrast dobili, pa sem slišala, da so jim ga dali takoj, ko so tja prišli (eni so vedeli prej, drugi niso) in ne med preiskavo

no, pač razmišljam ...

verjetno bom odklonila kontrast, če mi ga bojo želeli dat ... me je preveč strah možnih stranskih učinkov - slabosti (bruhanje, vrtoglavica...)

[trzinka]

moonica, če ti dajo kontrast , bodo preiskave bolj razvidne.....kakšni stranski učinki, kje si dobila te podatke...Moja mama in znanec sta bila oba na teh preiskavah, pa ni bilo ne duha ne sluha o kakšni slabosti.
Ne razmišljaj preveč o tem in bodi pogumna kot znaš biti

[moonica]

kakšni stranski učinki, kje si dobila te podatke...

poznam dva človeka, ki sta imela reakcijo slabost
sicer pa v tej brošurci, ki so mi jo iz bolnice poslali tud piše: "kontrastno sredstvo ima možne stranske učinke kot so slabost, glavobol, izpuščaji"

[alexx]

Boš že zdržala moonica. Važno je, da dobiš pravi rezultat. Sicer pa ne piše, da jih boš imela, ampak, da je možno. Ne razmišljaj kaj bo, če bo. 

[moonica]

alexx, men je vse to jasno (in še kej več:-), ampak to prou nč ne pomaga ...

[alexx]

alexx, men je vse to jasno (in še kej več:-), ampak to prou nč ne pomaga ...

Ma...saj vem. 

[moonica]

vem, da veš ...

[moonica]

!?

[Toja]

Monika, nič strahu....še vedla nebi, če nebi pisalo...

Jaz sem imela tudi slikanje ščitnice, srca in ožilja s kontrastom, pa ni bilo nič 

Moja hči pa magnetno, pa tudi nič...tako da brez strahu...

[moonica]

Monika, nič strahu....še vedla nebi, če nebi pisalo...

??
tega ne razumem, toja


no, saj verjetno brez veze, da nekaj tule bluzim ... itak vem vse to ... strah pa ostaja ... zato, ker pač ne vem kako bi jaz reagirala na kontrast ... mi nič ne pomaga, če slišim, da je 499 od 500ih ljudi ne imelo str. učinkov ...

[Anchi]

strah pa ostaja

Saj nikjer ne piše, da ga ne bi smelo bit . To da je strah prisoten, je čisto ok. Pač, strah te je, povsem normalna stvar. Vsak bi bil živčen pred takim pregledom, tisti, ki radi paničarimo, pa še toliko bolj. Torej pusti strah pri miru, naj bo tam, ne se za vsako ceno borit proti njemu, saj veš, da ga s tem samo krepiš in mu daješ več pozornosti, kot si jo zasluži. Tisti pregled je najbolj grozen zdaj, ko ga čakaš in gradiš vse možne scenarije v glavi. Samo predstavljaj si, kako olajšana boš, ko bo vse za tabo. To je tisto, na kar se moraš osredotočat (aktivno), ne na možne stranske učinke.. In tudi v najslabšem od vseh najslabših primerov, boš pregled preživela, brez kakršnihkoli posledic. 

[Arwen]

Saj nikjer ne piše, da ga ne bi smelo bit . To da je strah prisoten, je čisto ok. Pač, strah te je, povsem normalna stvar. Vsak bi bil živčen pred takim pregledom, tisti, ki radi paničarimo, pa še toliko bolj. Torej pusti strah pri miru, naj bo tam, ne se za vsako ceno borit proti njemu, saj veš, da ga s tem samo krepiš in mu daješ več pozornosti, kot si jo zasluži. Tisti pregled je najbolj grozen zdaj, ko ga čakaš in gradiš vse možne scenarije v glavi. Samo predstavljaj si, kako olajšana boš, ko bo vse za tabo. To je tisto, na kar se moraš osredotočat (aktivno), ne na možne stranske učinke.. In tudi v najslabšem od vseh najslabših primerov, boš pregled preživela, brez kakršnihkoli posledic. 

točno tako  ; jaz vedno pred kakršnimkoli pregledom zatežim vsem sestram in zdravnikom, da me je strah, da se bojim, da nočem tega pa tega, da sem brala to pa to, da pravijo to pa to ... da sicer prepuščam njim izbiro, ker so pač strokovnjaki, pa vendarle še zmerom dodam, če je to pa to res potrebno "ja, saj vem, da je treba, pa vendarle, kaj pa če..." no, do sedaj je moja praksa, da so mi lepo razložili vse in... ko je bilo konec vsega, se je čutil manjši potres od vseh skal, ki so padle z mojega srca 

[Toja]

Monika, nič strahu....še vedla nebi, če nebi pisalo...

??
tega ne razumem, toja

Moonica...to se nanaša na napisano v zloženki...

[moonica]

anchi, arwen ... hvala!

ja, saj itak da strah sam po sebi je ok, če je v mejah normale ... ma pri meni gre čez mejo
no, saj ... bom že ... moram, če želim dobit rezultate ...
zna bit celo, da bo dragi lahko prišel par urc prej iz službe in bo šel z mano

toja, jaz sem za možne stranske učinke vedela že preden sem dobila zloženko ... strah bi bil isti al tam piše al ne ... to sem omenila zaradi tega, ker je trzinka napisala, da kje pa to piše

[Janja]

Moonica!

Jaz še kako zelo razumem tvoje pomisleke in strahove. In poznam razne scenarije, ki si jih pač delamo v naših glavah. Glede magnetne resonance ti ne bom pisala, ker nimam teh izkušenj. Ti bom pa napisala glede mojih strahov in pomislekov zaradi AD-jev.

Ja, ja...

Meni so bili AD-ji ponujeni že ene tri leta nazaj pri eni drugi psihiatrinji in ne teli, kjer sem sedaj. In potem, ko sem jo vprašala, če sta med stranskimi učinki tudi slabost in bruhanje, je bilo vsega lepega konec.

Jasno, da sta skoraj povsod tudi ta stranska učinka omenjena. Ali pa vsaj slabost in ne tudi bruhanje. Za mene, ki pa imam emetofobijo, je to pomenilo smrtno grozo. In jasno, da se takrat nisem mogla odločiti za AD-je.

Letos spomladi ni bilo druge. Sem bila postavljena ob zid. In sem začela z AD-ji. Poleg slabosti me je bilo še strah, da se bom zredila, ker sem se med mamino boleznijo zredila za skoraj 16 kg. In potem sem po njeni smrti shujšala na mojo normalno težo.

Ne vprašaj kako sem se prvonoč tresla in se opazovala in samo čakala, kdaj se bo začela slabost. Pa je na srečo ni bilo.

Moonica, ne vem, če sem ti s tem kaj pomagala, ampak verjemi v to, da bo pri tebi tudi tako kot je bilo pri meni. Me je bilo zelo strah, amapk zadeva se na srečo ni realizirala. Glede na moje prejšnje izkušnje je bilo to super.

Srečno!   

[moonica]

zapis je mal daljši ... je opis kako je bilo ... povem prej, da ne boste brali in zgubljali čas, če vas ne zanima

Janja (in ostali),
je za mano, sem bila danes. K sreči je dragi lahko prišel prej z dela in šel z mano! Lažje mi je blo, ker sem imela njega pred vrati. (Sicer se zdim sama sebi mal bedna, ker moram met spremstvo, ma ... pustmo zdej to.)
Ne bom olepševala, ne bom pretiravala ... ni mi blo lahko. Tja sem šla zelo nervozna (ampak je blo večkrat že tud dost hujše). Tam so me vprašali kako sem (na vprašalnik, ki ga moraš izpolnit, sem napisala tudi svoje strahove), rekli so mi, če bi poskusla najprej brez pomirjevala, če ne bo šlo pa da mi ga lahko dajo ... sem bla za to, da probam brez, ampak nisem zdržala tam v mašini več kot cca. minuto, mogoče dve ... že prej so mi vstavili kanilo, za primer, če bo treba dat pomirjevalo ali barvilo - za to zadnje je rekla sestra, da se bo zdravnica odločla tekom preiskave, če ne bo res treba, bojo nardili brez in prej da se še z mano pogovori, uglavnem res so bli zelo, zelo prijazni (kar mi je seveda tud pomagalo!) ... ampak kot sem rekla, več kot minuto nisem zdržala, dobila sem panični ... in kok se mi je vrtelo, kot bi me nekdo za 360 vrtel ... nisem se uspela umirit uglavnem ... so me zapeljali ven in mi potem dali Apaurin ... dokler ni mal zagrablo, sem ležala izven mašine (fuuul mi je pasalo, da me je sestra držala za roko, ker sem bla vsa čist trda in hladna, njena roka je bla pa mirna in topla-pomirjujoč občutek) ... ko je Apaurin začel delovat smo nadaljeval in sem zdržala do konca ... ni mi blo najlažje, ampak to itak niti ne pričakujem ... sem pa cel čas štela (2x sem si ponovila isto število, s tem da sem jo v drugo kar se da počas in umirjeno 'izgovorila' ... na tak način sem si zamotla misli ... vmes sem 'odtavala', ampak sem se hitr opozorila in spet naprej štela). Pol so me zapeljal ven in mi rekli, da bi blo treba dat barvilo ... sem mela še par vprašanj (itaaak) -- če koga zanima, pri magnetni ti ne vbrizgajo tako količino barvila kot pri CTju, zato tud ni tistega občutka po telesu-da te pogreje, lahko je pa kovinski okus po ustih, ampak jaz ga nisem mela ... no in po vbrizganem barvilu so me slikali še 8minut. Po koncu sem mogla še nekej časa sedet, ker sem bla taka omotična, ampak počasi je šlo. Zelo fajn mi je blo, da je cel čas trajanja preiskave pihalo v obraz, ker itak me je čist kuhalo (sem še eno uro mela ful rdeč, vroč obraz) in to mi je pomagalo, da ni blo slabosti in da sem vedla, da mam zrak, mislim vedla itak sem, ampak ta občutek je deloval mal pomirjujoče, ker takrat je bil razum itak na odklopu. Kar se pa zvokov tiče, niso bli tako močni oz. visoki, kot sem predvidevala (no, saj so rekli, da je odvisno od mašine al je novejša al starejša), me je dejansko bolj zdelalo to, da sem slišala zvoke kot v oddaljenosti ... ker imaš zamaške v ušesih ... ker jaz s tem 'oddaljenim zvokom' povežem derealizacijo in dejansko se potem res to zgodi. Uglavnem, je za mano, ni šlo lahko skoz (brez napada), ampak lahko bi blo hujše, težje, tako da ... ok!!! Še zdejle pa, ko pomislim dobim čist mehko telo in pulz mi naraste ... ampak ok, sem doma!! Ja, kar se tiče tunela ... jaz sem včasih mižala cel čas, ko smo se vozli z avtom čez tunele, kasnej, ko sem nardila izpit za avto, sem vozila skoz tunele, ampak tako da nisem bla sama v avtu ... zdej že lep cajt vozim sama (hvala bogu še nisem obtičala v nobenem! *trkam*), ampak je fora, da tam čutim, da mam kontrolo, da se pač moram konkretno zbrat za tist čas, ko traja vožnja tam not, vem da bom kmal čez in stisnem zobe za tist cajt ... tu (na preiskavi) pa sem mela občutek, da nimam kao kontrole, ker pač sem vedla, da ne morem it hitro čez to, ker preiskava traja pač določen cajt in moraš bit na miru itd. ... zato sem se čutla utesnjeno. Nimam pa klavstrofobije, vsaj kolkr je men znano to ni to ... kdor je klavstrofobičen ne upa bit zaprt v majhni sobi, eni ne morejo niti bit pod mizo na primer, ne? Men to ni problem. Me pa *ebejo dvigala in tuneli.
So se pa tam začudli, ker me ni strah igle in krvi, glede na to, da me je tolk stvari strah. Jah ... vsej neki. ;-)
Sej ko razmišljam ... se mi zdi vse tole "hallllooo!!??!!", ampak ... sej velik vas pozna občutek - vse veš, razumeš, ti je jasno ... telo pa odreagira po svoje in pol še misli ... kot da nimam nadzora, kot da si tega ne prikličem sama ...
Preostanek popoldneva & večer sem preživela na kavču ... utrujenost ... tista utrujenost, ko si psihično nekak zdelan, čist neki švoh ... da bi mi ratalo zaspat pa itak ne.


Ja nč, hotla sem delit z vami kako je blo ... če sem že odprla temo, spraševala ...
Hvala vsem za zapise tu!

[Anchi]

 
Super! Napad panike gor ali dol, ŠLA si tja in dala pregled skozi, navkljub tesnobi in strahovom, celo brez pomirjevala si šla notri prvič! Ni važno, da si zdržala "samo" minuto, važno je, da si sploh imela pogum poskusit! Pa ne pravim kar tako, mene vem da bi tudi lomilo pred takim pregledom, tako da svaka čast. Ponosna bit nase

[Arwen]

nič ni "hallllooo!!??!!"  ! pika. Je le "bravo!" 

[Janja]

Moonica!

Ups, jaz sem ti dajala nasvete, ko se je že vse zgodilo. Veš, nisem prebirala celotne teme.

Najprej čestitke za tvoj pogum.

To ni mala stvar. In ja, tudi jaz imam na določenih področjih še težave in jih rešujem postopoma. Včasih s kakšno stvarjo počakam, da dozori, z vsemi pač ni mogoče čakati.

In ti nisi mogla počakati, ker si mogla iti v situacijo.

Ja, resnično je pa fajn občutek, da stvari, ki jih v preteklosti nisem zmogla, sedaj opravljam popolnoma sproščena in z levo roko.

Samo par primerov: obisk ginekologa, zobozdravnika, trgovine, banke, lokala...

Kakšne priprave so bile prej, sedaj jih ne potrebujem. Kakšne grozne muke so bile prej, sedaj jih ni. Kako sem se samo sesula, ko sem prišla domov iz izpostavljanja, sedaj mi je v užitek. Kako sem mogla tudi bežati, ker enostavno ni šlo, sedaj mi tega ni treba.

Moonica, lep pozdrav v Novo Gorico. Tukaj na ljubljanskem koncu je sonček, verjetno je pri vas tudi zelo lepo in bolj toplo kot tukaj.

[trzinka]