FORUM Nebojse.si
Novice:
 
*
Dobrodošli, gost. Prosim, prijavite se ali registrirajte.
Ali ste pozabili aktivirati vaš račun?
ponedeljek, 08. junij 2026 ura: 01:12


Prijavite se z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seje.


Strani: 1 [2]   Pojdi dol
  Natisni  
avtor Tema: Prosim za nasvet  (Prebrano 6937 krat)
Klary
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 43



« Odgovori #20 dne:: ponedeljek, 26. april 2010 ura: 11:04 »

Draga Alina,
ti imaš sedaj svojega moža, pričakujeta otroka in to naj ti bo najpomembnejše. Ustvarila si si svoje življenje, živiš po svoje. Staršev si ne moremo izbirati, lahko si pa izberemo prihodnost in ti si si jo, to bodo morali starši sprejeti, pa če hočejo ali pa ne. Ne smeš se sekirati, dojenček vse čuti veš, če je mamica žalostna, se tako počuti tudi dojenček. Posveti se svoji družini, staršem pa povej naj nehajo, ker tako škodijo le tebi in svojemu vnuku/vnukinji in, če želijo tako, potem boš hodila še redkeje tja, ker tvoji družini njun odnos škodi, ti sedaj potrebuješ mir. Daj stašema jasno vedeti, da si odrasla ženska, ki si je izbrala SVOJO pot, pravico imaš do svobodnega odločanja in nihče, te ne more prisiliti, da boš hodila po poti, ki sta ti jo izbrala starša.
Želim ti, da se te težave končno uredijo in, da bi tvoja starša končno spregledala, da je njuna deklica odrasla in je sposobna sprejemati svoje odločitve. Mirno nosečnost ti želim in pazi nase in na dojenčka/dojenčico.
Prijavljen

Ваздух, како је слатко у ваздуху
склизнути из овог мог зивота
Ваздусе удахни ми тисину
не реци збогом вец подигни цитав свет
да
понеси ме са собом
медју андјеоски тајне
и враголасте осмехе
nenci
Aktiven član/ica
**
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 181



« Odgovori #21 dne:: ponedeljek, 26. april 2010 ura: 11:21 »


Draga Alina

Glej, tvoja pravica je, pa tudi ddolžnost, misliti v tem trenutku nase in na prihajajočega otroka, ki sta mu vidva vdihnila življenje. Življenje majhnega bitjeca se prične že med nosečnostjo, zato mora bodoča mamica poskrbeti za svoj mir in blagor družini.
Nikakor pa se ne rabiš kakorkoli opravičevati za bilokaj sojim staršem. Če so oni mišljenja, da to ali ono ni OK, je to zato, ker niso doumeli, da si ti svoj človek, s svojimi pravicami in potrebami v življenju in nikogaršnja lastnina. Če ti ne morejo pomagati, če te obremenjujejo s svojimi pogledi in trditvami, je to njihov problem in ne rabiš zato imeti nobenega občutka krivde. 
Če sta se vidva odločila urediti svoje stanovanje, pozneje svojo hiško, imeti otroke, je to vajina pravica v življenju in naj vaju ob tem spremlja medsebojna ljubezen in razumevanje. To je poglavitno. In ko bodo starši uvideli, da se ne pustiš obremenjevati z njihovimi pogledi na vajin odnos, se bodo tudi oni spremenili. Imaš svoje življenje, ki ga živiš, kot veš, da je zate in za tvojo družino najbolj prav. Pa staršev nimaš zato nič manj rada, kot če bi se jim podrejala.

Naj ti vajina ljubezen da moči, nosečnost pa poteka lepo, pazi nase in veselo v jesen.


Prijavljen
Arwen
Heroj
******
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 6.469


vsi smo orli


« Odgovori #22 dne:: torek, 04. maj 2010 ura: 06:15 »

Enostavno z mojimi se vidim enkrat na teden, še takrat prideva kaj pomagat.

če mene vprašaš - več kot prevečkrat

depresivni in slabe volje. Ko sem jim povedala da bova kupila stanovanje in da ne bova gradila hiše na parceli zraven njihove hiše je bil spet cel kažin. Moj je kao glavni krivec za to, ker me je popolnoma spremenil, itd.... Skušala sem jim razložit, da sva se tako odločla, ker hočeva bit posebej, ker nama je skupno življenje brez vmešavanja drugih najpomembnejše, sploh sedaj ko bomo 3. Ampak padale so

ni njihov problem, kako ti živiš lastno življenje, ampak samo in izključno tvoj! ni potrebnih nikakršnih razlag in zagovarjanj. Pika.

Želim si, da bi se razumeli, da bi mi pustili živeti po svoje,

žal je to (in ostale želje, kar se tičejo žlahte) le utopija...  kiselnasmeh

Vem, da delava prav z možem, da imava pravico živet po svoje.

Želim si, da bi se razumeli, da bi mi pustili živeti po svoje, tako pa me zavirajo pri samostojnem življenju, občutek kot da greš naprej, nekdo te pa vleče nazaj... enostavno ne vem več.

Sedaj mi je najpomembnejši otrok ki ga nosim, ki mi daje moč, da si uredim življenje po svoje, zato se hočem in se moram potruditi.

Hoče da si ustvariva svojo družino in urediva vse pred prihodom otroka. Vem, da ima prav.

Misliti moram na otroka in na svojo novo družino, ki si jo z možem ustvarjava....

in tega se drži!!!  oki

Ampak moji stari problemi so kljub vsemu trudu ki ga vlagam ostali, res je da nisem šla po kakšno strokovno pomoč.

mogoče pa bi bilo to pametno storit
Prijavljen

V prav vsakem trenutku lahko svobodno izbiram in vsaka izbira določa smisel mojega življenja
johiiqa*
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 3



« Odgovori #23 dne:: petek, 14. maj 2010 ura: 13:57 »

Pozdravljeni Smiley sem nova na tem forumu..že nekaj časa me muči anksioznost oz. glede na simptome, ki sem jih prebrala na spletnih straneh sklepam, da težava zagotovo tiči v tem. V socialni fobiji   čeprav pri psihologu še nisem bila, sem si kar sama postavila diagnozo hehe  Tongue  ..odločila sem se, da se vpišem na tečaj retorike, saj bi se rada vsaj nekoliko znebila grozne treme pred nastopanjem   nihče, ki ga to ne muči, ne more razumeti, kako se počutim, ko me nekdo pokliče(npr. profesor) in dobesedno otrpnem, srec mi začne kar skakati v prsih, češ evo spet boš nekaj narobe naredila, spet ga boš polomila, si že v središču pozornosti, spet se ti bodo vsi smejali.  Cry  tudi stikov ne znam dobro navezovati..zanimivo je tudi to, kako dobro lahko stike navezujem z ljudmi iz tujine, iz slovenije pa zelo težko  Sad  ...nekako kot, da me mentalitetaslovencev odbija, kot da se ne morem vključiti v družbo   sicer sem pred kratkim zamenjala razred in se s trenutnimi sošolci bolje razumem, ampak vseeno ni to tisto kar si želim  ..vem, da moj značaj NI takšen!! in da bise tega nenehnega občutka strahu pred ljudmi rada rešila!  Shocked  še pred nedavnim sem mislila, da težava tiči le v drugih, sedaj sem končno spregledala, da sem sokriva tudi jaz   no..v glavnem, mislim da je prvi korak da sem to spoznala..če pa je volja, se vse da!!  Grin  prosim, če mi lahko kdo da še kakšen dodaten nasvet in ali tudi vi menite, da imam težave s socialno fobijo..lep pozdrav vsem!  pomezik upam, da mi boste znali dati kakšen nasvet Smiley     
Prijavljen
nebesno modra
Izkušen član/ica
***
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 259



« Odgovori #24 dne:: petek, 14. maj 2010 ura: 14:30 »

pozdravljena rozicodam

Ne vem, če tvoja težava "zasluži" oznako socialna fobija, saj očitno imaš stike z ljudmi, gre bolj za neko tremo pred javnim nastopanjem, vsaj kolkor sem lahko razbrala iz tvojega pisanja, ali pa imam samo jaz takšen občutek? Ja, z kakšnim tečajem se da napredovati, da razviješ samozavest, da se postopoma rešuješ strahu pred izpostavljanjem!

Javi se še kaj in napiši kaj več, lp rozicodam
Prijavljen

When you re standing on the crossroads that you cannot comprehend, Yust remember that Death is not the End
Strani: 1 [2]   Pojdi gor
  Natisni  
 
Pojdi na:  

oglas oglas ETIKETA medicinski slovar
Powered by SMF 1.1.5 | SMF © 2006-2008, Simple Machines LLC

Društvo DAM in uredništvo Portala Nebojse.si ne odgovarjamo za vsebine prispevkov na Forumu in vsebine komentarjev novic.
Vsi komentarji so lastništvo osebe, ki jih je napisala. Za njihovo vsebino so odgovorni njihovi avtorji.
Stran je bila ustvarjena v 0.057 sekundah z 21 povpraševanji.