OKM, BOLEČINE, TRZANJE...

[cincila]

grrrrrrrrrr in zdej me je res začelo boleti levo stopalo, ker si me spomnila na to  . Jao, potem mi pa še enkrat reci, da ni psihe vmes!

[jerry2]

Ma ne more te od tega začeti boleti levo stopalo. Pa mene desno boli bolj, tako da si falila 

[cincila]

 

[Janja]

Jerry, samo en pozdravček ti pošiljam!
Saj veš kaj moraš narediti, a ne?

[evita]

hej...da se še jaz javim..

Jaz žal ne verjamem več, da so moje težave plod psihe in stresa. V zadnjem tednu je zadeva zelo huda.. Vrtoglavice non stop, težave z očmi, zdi se mi da imam zenice različnih velikosti, bolečine v rokah, nogah, žareče roke, pa seveda mravljinci in trzanje, zadnje dni mi tudi mišice na obrazu vleče sem in tja... Aerobiko sem opustila, ker sem opazila, da mi zadevo samo poslabša naslednji dan, itak sem pa med vadbo večinoma ravnotežje lovila..
Z mami ali fantom hodim na sprehode...zdi se mi, korak z eno nogo ni več enak koraku z drugo nogo...3 dni nazaj me je hudo bolel križ in od takrat naprej imam občutek, da zgubljam moč v nogah, kot da bi se tresla od križa navzdol. Tudi sicer se po stanovanju premikam precej počasi, zlaufat si niti ne upam..

K sreči imam naslednji teden nevrologa, upam da me čimpreje pošlje na mr. Moj izvid izpred 2 let je pokazal neko hiperintenzivno področje v mali možganovini, in glede na to da se mi je sedaj zadeva ponovila, mislim da gre za "zagon" ki sem ga imela tudi takrat...vmes pa pač remisija... Kar se pač dogaja pri ms(ali kateri podobni bolezni)

Sem kar malo jezna, ker če mi diagnozo potrdijo, ne vem zakaj sem jedla ad-je... Ker se mi ne zdi ravno, da bi bila depresiva oz bi imela hude psihične težave, ki bi mi povzročile vse te znake...Preprosto ne morem več verjet...in če bi bil moj izvid izpred 2 let bp, potem verjetno nebi razmišlala o bolezni, tako pa preprosto več ne verjamem da je to psiha.

Nočem vas ostale s podobnimi težavami kakorkoli strašit, prepričana sem da pri vas ne gre za kaj takega kot pri meni..Sem pa precej žalostna, ker se nekako že poskušam sprijaznit z boleznijo. Vem, da boste pisali, da še nič ne vem kaj sploh imam in naj se ne sekiram vnaprej, ampak moje počutje je res vsak dan slabše..

Očitno bom morala na kak drug forum kmalu...ali pa tukaj odpret nekaj na temo nevrološke bolezni in psihičnega počutja...težko mi je ful, ampak upam da me ne doleti huda oblika...Predvsem pa si želim, da čimpreje dobim zdravila.

[cincila]

Evita draga,

kako si črnogleda!
Kaj pa če ne bi mislila, da imaš ms, in se skoncentrirala na to, da je nekaj drugega?
Preden ne dobiš izvida od zdravnika, ne hodi na noben drug forum, ker nimaš nikakršne diagnoze, ti pa predvidevam tudi nisi zdravnica.Če se udaš, boš samo poslabšala vse.

Jaz sem bila 200%, da imam ms preden sem šla k zdravniku, pa se mi je ob moji samodiagnozi samo smejal.
In dokler se boš opazovala in mislila, da imaš ms, bo samo še slabše. Valda boš imela vse znake, jaz sem jih imela tudi veliko več preden sem obiskala zdravnika.

In una švohost- ko grem jaz na telovadbo, se mi tudi ena noga začne trest in jo čutim švoh, samo potem hitro mine. To je od telovadbe.

Drži se in se ne samoanaliziraj, ker to škodi!

[moonica]

evita, kako si, kaj novega?

[evita]

zdravo!

sem se namenoma umaknila za nekaj časa iz foruma, ker nimam kaj novega za napisat. Čakam na magnetno resonanco, opravila pregled pri nevrologinji, ki mi je rekla, da sem sicer imela 2 leti nazaj vidno demielinizacijsko lezijo v možganih(znak ms!!!), ampak moje težave je bolj ali manj preslišala, mi rekla, da niti eden znak ne nakazuje na ms(ja itak, pa 3/4 težav je preslišala) in mi ponudila ad,
Počutje se slabša...leva roka se mi precej trese, vrat tudi.. krči v mišicah, mravljinci po rokah in mečih, zamegljen vid, brez občutka in moči zapestju itd.itd... Če me je kaj razočaralo je predvsem to, da prejšnji izvid nakazuje neke spremembe v možganih in, da se očitno nekaj dogaja v zvezi s tem. Ampak nevrolog, od katerega pričakuješ, da pozna zadevo in da te bo resno obravnaval, ti pa ponudi ad in te pošlje domov... sploh vam ne znam povedat, kako sem že izmučena od tega počutja. Samo komaj čakam da me že slikajo, in me prav nič ni več strah diagnoze, ker nimam energije da bi sploh delala kako paniko. Poleg tega začnem v novi službi in nimam pojma, kako bom izpeljala zadevo.

Mislim,da je najbolje da počakam na slikanje in ne pišem več kakšne težave imam, ker je konec koncev to forum, ki je namenjen tistim, ki imajo razne psihične težave in podobno, z mano se pa očitno dogaja nekaj povsem drugega...

Sem vam vsem zelo hvaležna za prijazne in vzpodbudne besede, ampak se bojim, da ne spadam več na ta forum..ampak se pa vseeno zavedam, da je zelo pomemno, da se posvetim tudi svoji psihi in obiskujem psihoterapevta oz. koga, ki mi bo pomagal, da se nekako spopadem z vsem..ampak ne vem na koga naj se obrnem, ker dokler nimam izvidov nisem pripravljena več koga prepričevat, kako slabo se počutim, ker bom spet dobila nalepko na čelo da sem pod stresom..

[moonica]

evita, te povsem razumem ... ko te vsi gledajo, kot da si hipohonder, ti čez čas začne zmanjkovat energije za razlago, ker zgleda brezupno ... čeprav po eni strani pa nikoli ne vemo, kaj če pride kmalu mimo nekdo, ki nas bo vzel resno, prisluhnil in obravnaval celostno ... po premisleku, ne pa na prvi pogled (pa še tist površen, zgleda) ... ne vem, nekaj upanja zgleda še vidim, čeprav se tud men tole zdej že kar lep cajt pelje in mam občasno vsega poln ku*ac in me prime, da bi pustila vse stat kot je ... po drugi strani pa spet - tolko let je (upam!!) še pred menoj, naj se kar neham borit za tisto malo kar dejansko vsakemu pripada!? en navaden pregled, nevrologa, ki te posluša in pregleda, hallloooo, sej to ni nobena ekstra zahteva!! uglavnem, nekaj podobnega je pri meni, evita ... ampak jaz že od prej jemljem ADje in ko vidijo tisto "panična motnja" vsi mislijo, ta sam paničari in dela iz muhe slona ... prou žalostno, da nimajo razčiščenih osnovnih pojmov o teh stvareh!
uglavnem, hotela sem ti reč, da ne odnehaj ... stopaj naprej po poti do odgovorov!
ti greš zdaj po 2eh letih spet na magnetno? vmes si pustila vse na miru, ker te nevrolog ni jemal resno? nobene dodatne preiskave ali karkoli, če sem prou razumela? simptomi oz. težave pa ostajajo?
če ne bi želela tu odpisat, se mi lahko javiš tudi preko zasebnega sporočila
kar se tiče pa tega ali si za na ta forum ali ne ... to lahko samo ti presodiš ... nikakor pa ni to merilo, da če te tvoje težave ne izvirajo iz psihe, da ga moraš zapustit ... ravnaj pač po občutku. je pa tako, da ne bi blo nič čudno, če bi že samo zaradi tega zavlečevanja celotne zadeve, predvsem pa tega, da ti zdravniki ne prisluhnejo, potrebovala malo podpore ... morda pa to dobiš tudi tu gor
kakorkoli, želim ti res vse dobro!!!

[cincila]

Evita,

a mi daš kontakt od tvoje nevrologinje prosim? Lahko tudi na ZS.
Se moram zbrihtat (tudi,če se na smrt bojim) in se vsaj probat naročiti pri nevrologinji.
Drugače ji pa (zaenkrat) zaupaj. Samo ne vdaj se, prosim 

[evita]

hvala obema

težave sem imela 2 leti nazaj, najhuje decembra, ko sem delala magnetno resonanco. Ta je pokazala eno lezijo v možganih, od nevrologov pa nobene razlage, češ da je to lahko marsikaj lahko pa nič...
zadeva je konec januarja takrat potihnila, občasno se je pojavilo trzanje, mravlinčenje, ampak sem pač sama verjela drugim, da je to psiha in se nisem ozirala na občasne težave glede počutja. Je pa žalostno da ti nevrolog na podlagi NE ok izvida svetuje ad, ker pač nima razlage.
Vmes lahko rečem da skoraj ni bilo nikakršnih znakov, ki pa so se začeli pojavljati letos sredi septembra. Sprva neznani kot je slabost(1 mesec), nato vrtoglavica(kot bi bila pijana, ne omotična), nato bolečine, mravlinčenje, trzanje, uhajanje urina, bruhanje, meglen vid...sem že pisala o tem... Težave se torej stopnjujejo in v primerjavi s prvim "zagonom" bolezni, je tokratni zastrašujoče hud... danes ponoči sem zaspala šele ob 4.00, ker me je desna roka od komolca pa do dlani bolela tako, da sem bila čisto hin... Danes pa stanje samo še slabše, nemoč v rokah, nogah, glavobol, kot bi imela 100 kg nad sabo, vrat se mi stalno malo trese ali pa vleče na levo, na čase imam občutek kot bi mi kožo na obrazu v eno smer zategovalo,..

Jutri grem preko vrste še nekam drugam na pregled, tokrat je fant čisto znorel in preklical vse, ki bi mi lahko pomagali, ker me ne doma morejo več gledat.. Mami zadržuje solze, ob tem se pa še sama bori z bolečinami, za katere ravno tako ne ve od kje izhajajo...delno naj bi imela revmo, delno naj bi bili to stranski učinki hormonskih tablet ki jih mora jest od odstranitve dojke. Skratka ne vem katera od naju je trenutno v večji stiski...

Cincila mislim, da nima smisla da ti dajem številko od nevrologinje. Če pa vseeno želiš, ti lahko na zs napišem pri kom sem bila... Postopek je itak povsod isti, da greš k osebnemu zdravniku, mu poveš,da potrebuješ napotnico za nevrologa, potem se pa odločiš, kam boš šel. Ponavadi k tistemu, ki naj bi imel najkrajšo čakalno vrsto. Itak pa ambulantni pregled pri nevrologu glede na moje izkušnje popolnoma nič ne pomaga v smislu, da ti nekdo pove, kaj ti je. Glavno je, da dobiš napotnico za slikanje glave, čakaš par mesecev...in upaš, da ti bodo znali razložit rezulat slikanja oz. še boljše da je izvid bp.  Jaz sem bila pri nevrologinji deležna posmeha in zanikanja vsakega mojega simptoma, češ, punca ti si pod stresom, niti en znak ni značilen za ms... Zanimivo...

Ne morem več, res...ni me strah diagnoze, groza me je tega, da se po samo 2 letih od prvih znakov počutim tako slabo, da ne verjamem, da me kdo lahko reši iz tega... Pa želim si samo, da bi se znala sprijaznit s čimerkoli in videt pozitivne stvari, ki mi jih bo življenje ponudilo, poleg bolezni...
Ne znam si razložit, kaj sem v življenju narobe naredila, da se mi takole maščuje.. Zadnja leta sem samo še čakala, da zaključim faks, začnem s fantom skupaj živet, se zaposlim, za piko na i pa otročka... No in zdaj ko imam vse pogoje, je prišlo tole..
Še enkrat hvala za vzpodbudo... mi veliko pomeni

[moonica]

evita, sem ti poslala ZS ... tisti tadrugi je pravi, prvi ŽIVJO mi je kar odposlalo ... ups

[evita]

moonica upam da si včeraj dobila moje sporočilo..ne vem, če sem ga uspešno poslala..

v petek me čaka magnetna resonanca glave... marsikaj se bo razjasnilo, upam! moje počutje je trenutno res na psu, ampak na čase se že prav začnem spraševat ali mi mogoče res psiha tako zelo močno nagaja, ali je pač bolezen(v kar sem se podzavestno bolj vrgla)

Ne znam si predstavljat, kako bom sprejela izvid, če mi bodo zopet rekli, da je neka zadeva, ki pa kao ni nič posebnega..danes mi je zdravnik zjutraj ubijal v glavo, da ena lezija ni nič napačnega- saj ne vem več komu naj verjamem... Po eni strani sem obnila že vse forume in literaturo v zvezi z ms, po drugi strani si nenormalno želim, da ni nič narobe. Po tretji strani imam občutek, da mi trenutno niti ok izvid nebi dal miru, in bi brskala in brskala naprej. Najbolj mi je grozno, ko povsod piše, da je diagnostika zelo zapletena in da preteče ogromno časa, preden potrdijo diagnozo... Nekje drugje sem danes brala, da imajo ljudje z ms-om težave sprejemat odgovonost, da imajo večini avtoritativne očete in mame ki so preveč popustljive, da raje ohromijo, kot da bi se potrudili biti odgovorni v življenju za nekaj...ne vem, to me straši, ker mogoče se delno vidim v tem..Torej sem si vsega kriva sama? Kako naj pa to zdaj popravim?!

In v primeru, da je izvid ok in mi ponudijo ad...enkrat bi se rada sama s sabo spopadla z vsemi svojimi podzavestnimi težavami, ad mi bo dajal le začasno potuho, tako kot prejšnjič. In ker očitno nisem dovolj uredila pri sebi, sem spet na dnu.

Stotič sem danes iskala možne znake depresije...pa tudi možne znake ms, in vse se ujema...torej je lahko oboje. Kaj pa če je danes še vse ok, in me doleti čez par let, ker mam očitno tako zjebano psiho? 

Rada bi se vsaj malo pripravila na najhuje in spopadla že vnaprej, pa se mi zdi kot da bom pri taki diagnozi itak totalno nemočna in se res lahko samo prepustim toku in propadu? Pa nočem! A je to neumno, da verjamem, da se kljub taki diagnozi lahko enkrat pozdravim? Kaj vse bom morala v življenju spremenit, da iz vsake bolečine in težkega dneva potegnem le najboljše? In se zopet spomnim na tisti odstavek, da raje ohromimo, kot da bi sprejeli odgovornost za življenje...

In že stotič vas sprašujem, če mislite, da so tako hude težave res lahko le plod psihičnih težav? Ker četudi niso, bi rada vsaj še 2 dni do slikanja verjela, da je tudi to mogoče. Pa sem že zdavnaj opustila to misel, zdaj ko se pregled pribljižuje, pa si delam upe, da pa je mogoče res lahko nekaj kar lahko pozdravim. Čeprav se mi niti malo ne sanja, kako se lahko izkopljem iz te more.

Opravičujem se vam za dolg tekst in dokaj nejasne stavke. Vse sem zlila va tipkovnico, in še ogromno bi lahko...pomaga mi... samo da ne ležim v tišini in trpim bolečine...

[moonica]

ti kar piši, evita, če ti to vsaj za las olajša pa sploh! nisi nič zmedeno napisala, ampak prav razumljivo.
sem dobila tvoje sporočilo in ti bom tudi odgovorila ... tukaj pa ti zapišem tole ... jaz verjamem, da MARSIKAJ lahko povzroča psiha, razne bolečine in težave ... zato ni kar za izključit iz misli, da je vse lahko posledica psihe, ampak ... ker je ta AMPAK, ker niso izključili še fizičnega vzroka, poskusi, vsaj dokler ne dobiš v roke izvida magnetne, dat to spraševanje, ugibanje, branje raznoraznih strani... na stran, ker te dodatno bremeni, mori ... saj veš, da vsako nerviranje lahko počutje še poslabša, zato naredi kar trenutno lahko - sproščaj se (ne vem kaj rada počneš, kaj te relaxira), ko pridejo temne misli in začneš razglabljat kaj je vzrok, kaj bi lahko blo, kako to, kako ono ... zavestno prekini te misli, ukaži si ... in začni nekaj delat, kar te sprošča oz. nekaj s čimer si boš zares zaposlila misli,se zamotila.
kaj več ti napišem na ZS

[cincila]

Evita, jaz mam tudi v petek- nevrologa. No pa da vidimo!
Ker se mi je trzanje spet povečalo... pa nek čuden pritis imam na levi strani glave občasno, pa ta čuden občutek na jeziku...
Bomo videli. Danes sem se v službi močno razjokala (nobenega zraven). Sedaj se počutim ok, mislim, da jok pomaga  . Tudi jaz samo prebiram... lahko je vse psiha, ms, fibromalgija (al neki takega), razdražnost živčevja, lahko pa nekaj povsem tretjega.
Se slišimo

[evita]

Cincila srečno jutri na pregledu! Ti dam težko kak nasvet, kako razlagat, da te nevrolog posluša in ti kako stvar razloži... kar jaz do sedaj še nisem doživela razumevajoče obravnave 
magari ne razlagaj preveč o tem kako si pod stresom, ker znajo potem zelo hitro naredit sklep, da ne rebiš slikanja. Zahtevaj MR glave! Vse nas je strah preiskav, nekatere manj, nekatere bolj... Ampak tako vsaj pridemo do nekega zaključka- upam... Jaz raje vidim, da opravim par zoprnih pregledov in vem pri čem sem, kot pa da potlačim zadevo zaradi strahu kaj pa če je...ker si s tem samo podaljšam čas, ko ne bom vedela kaj se mi dogaja...in kljub zdravstvu kakršnega imamo v slo. jaz še vseeno hočem verjet, da mi zdravniki lahko pomagajo. Samo najprej jih moram prepričat, da moja psiha ni tako na psu, da bi mi lahko povzročala tako hude težave.

Jaz sicer pri sebi opazim, da če poskušam imet pozitivne misli in se zamotim itd...potem sem veliko boljšega počutja, kljub temu da se mi recimo zraven non stop tresejo roke in mi prsti sami trzajo sem in tja... Konec koncev če tudi nas je doletela kaka huda bolezen, moramo se nekako borit in se trudit, da si z malimi stvarmi narišemo nasmeh na obrazu. Jaz sem se zaposlila...sicer sem tam delala že preko študenstkega servisa, tako da kolektiv že poznam... ampak hočem povedat to, da kljub temu da sam šibka in imam vsak dan kake bolečine ali karkoli drugega, mi ful pomaga da sem med ljudmi in se smejem trapastim fintam in poskušam živet vsak dan posebej...Pa je težko, ampak če se sami ne bomo gor držali, nas bodo tudi drugi verjetno težko tolažili...

Good luck

[evita]

aja...pozabila sem napisat, da imam jaz jutri popoldan mri...me je že malo strah tistega klavstrofobičnega tunela in ropotanja...ampak upam, da ne bom ful dolgo noter in da si bom lahko nekako vmes zaposlila misli, lahko mi predlagate s čim ..
bo kar bo, se tolažim s tem, da sem že zelo blizu in da kmalu ne bo več dvomov..ne glede na morebiten grozen izvid in diagnozo
se tipkamo!

[moonica]

mogoče ti bo v pomoč (tole temo sem odprla predno sem šla na magnetno)
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,9441.0.html

hvala za ZS, ti odpišem danes ali jutri!

[cincila]

Živijo,

jaz sem že nazaj od nevrologinje.
No, ona je 99%, da nimam MS. Je pa rekla, da v medicini itak ni nič 100%, in da naj za umiritev mojega nepopisnega strahu naredim MRI (če hočem).
Verjetno bom šla, samo pogum moram zbrati.
Sjratka, precej sem pomirjena, vsaj tipičnih znakov MS nimam.
Naredila mi je vse možne teste in vse je ok, še več, pravi, da imam nadpovprečno dobre znake, da nisem nič bolana.
Za trzanje pa nima nekega odgovora. Pravi, da je lahko to neka radrražensot oz. diskfunkcija (ne vem če je lih to besedo uporabila) živčevja. Neka elektrika se sproži nekje in živec zatrza. Zakaj se to zgodi ne ve. Vzrokov pa je lahko milijon- lahko je psiha, lahko je res velika razdražensot...itd. Tudi za *** bolezen pravi, da nimam nobenih pravih znakov.
Potožila sem ji tudi o tem, da mi ponoči zaspijo roke (se ji ni zdelo nič čidnega), da imam čuden občutek mravljinšenja na jeziku (tudi nič čudnega), in da imam občasno bolečine v nogah in hrbtenici.
Če ne drugega, sem vsaj precej bolj pomirjena.
Skratka, zgleda da so ti trzljaji nekaj še neodkritega v medicini.
Je pa rekla naj naredim krvne preiskave za borelijo in ščitnico. No, pa smo nekje čisto drugje  .
Mi pa priporoča več telovadbe, aktivnosti... Aja, pa predpisala mi je tablete Rivotril, ki bi lahko pomirile rezdraženo živčevje. Bom probala.
Upam, da sem tudi druge malo pomirila.

LP

[analiza]

Cincila, ful sem vesela za tebe, da je tako. Verjetno boš zdaj dosti lažje prenašala vse te simptome. Predvidevam pa,da če si pred časom prenehala z AD, da te verjetno mučijo tudi odtegnitveni,kajne? No,jaz jih še jem, po nasvetu moje dohtarce  še do pomladi. Imela sem grozne stranske učinke, potem je šlo na bolje in zdaj je stanje kar vredu. Čisto ok še vedno ni, čeprav dvomim,da sploh kdaj še bo. Še imam neke čudne občutke v levo roko, pa nogo, pa takšne in drugačne bolečine,v nogah, hrbtenici, rokah.. No, vsaj bolj optimistično zrem v svet. Očitno si imela podoben pregled pri nevro.kot jaz. In ja,daj se še testirat za borelijo in ščitnico, vsaj za boljši občutek. Jaz sem dala tole skoz, pa še EMG rok, zaradi tistega nočnega mravljinčenja, o katerem sva tudi midve dosti debatirali, pa ni nič posebnega. Na srečo!!! Mogoče bi še mogla do kakega revmatologa, ali pa ortopeda, ker imam prav določeno bolečo točko na hrbtenici, ampak bom še malo počakala.

Evita, tudi zate držim pesti, da je vse ok. Tvojo zgodbo sem brala na tej temi in mi je ful hudo, ker si tako mlada, pa take težave. Jaz sem v tvojih letih najbolj uživala. Javi, kako boš zrihtala.