strah, depresija ...

[doriana]

danes sem postala nova uporabnica, se registrirala, čeprav že dalj časa berem in obiskujem to spletno stran. da napišem kaj o sebi oz. o mojih težavah. nekje pri 20 sem prvič obiskala psihologinjo, bila sem depresivna. dala mi je neke tablete, katerih stranska reakcija je bila izcedek iz prsi. prenehala sem jih jemati, drugih nisem dobila. to sem smatrala za nek znak, da tablet ne rabim. k njej sem hodila kakšna 4 leta, vmes sem dobila enkrat 2 škatli xanaxa, pojedla samo eno, ker sem se bala, da bom postala odvisna. no, ko sem prenahala hoditi k njej, sem bila močna, imela sem občutek, da se mi kaj podobnega ne more zgoditi in da obvladujem sebe oz. svoje misli. minilo je nekaj let, rodila sem dva otroka, se poročila. po prvem porodu je udarilo znova, pa potem spet pri drugem. in sedaj se ta obdobja depresije in panike pojavljajo nekje 3x na leto že 4 leta. zgodaj spomladi, enkrat poleti in pozno jeseni. po prebiranju te strani sem ugotovila, da me daje panika. pred 10 leti sem imela znanca, ki se je veliko zdravil po psihiatričnih bolnišnicah. in vedno je meni razlagal, kako se počuti, da je videl neke vesoljce .... od takrat dalje imam neprestan strah, da bom postala takšna kot on in da bom pristala v psihiatrični bolnišnici. da bo prišel trenutek, ko ne bom več obvladovala sebe in me bodo spravili tja. to me resnično ubija. mož me ne razume najbolje, zadnjič me je zelo prizadel, ko mi je rekel, da je bilo nefer, da mu nisem že na začetku najine veze povedala za te moje težave. kot da me potem sploh ne bi imel .... on je velik optimist, jaz pesimist in v vsem vidim samo najslabše. čeprav se trudim. prebrala sem veliko knjig na to temo, ampak včasih, ko sem "v takšnem stanju", rabim TOOOLIKO energije, da pridem k sebi. in recimo, ko se me že loteva angina npr., ali ko ne morem spat, se mi prikradejo te zle misli, da bom depresivna ipd. vse težave povezujem z njo. takrat misli odženem stran, moram začet nekaj delat, vse stvari takrat delam z velikim entuziazmom in postane vse ok. le tega ne razumem, zakaj za vraga se moram tako zelo trudit .... naj povem še, da v kraju, kjer sem, nimam nekih prijateljic, odselila sem se več kot 100 km stran. zelo pogrešam mamo, ki me razume v teh stvareh in mi je vedno stala ob strani. jooooj, sem se razpisala, upam, da me boste prebrali

[krasendan]

Hej,

Dobrodošla med nami. Ja dosti nas je kot lah prebereš, ki se soočamo s podobnimi in identičnimi težavami.
Tvoj mož je res zelo grdo odreagiral, samo premisli malo v kakšnih okoliščinah je bilo to izrečeno. Temeljito se pogovori z njim, daj mu za prebrat o paniki, magari iz našega portala, da bo boljše razumel. Vsekakor pa mu povej da si popolnoma normalna, le da te je večkrat strah in so njemu nepomembne stvari lahko tebi zelo zelo težke in naporne. Pogovarjaj se z njim, komunikacija je bistvo.
Kar se pa prijateljev tiče, vsepovsod se najde kakšna podobna duša, poskusi kakšno rekreacijo, kakšen hobi v skupini, karkoli...premisli kaj te bi veselilo, kaj bi bilo tisto kar bi vsaj na začetku nekoliko osmislilo vse stvari, potem pa to stori. Kmalu boš našla prijatelje.
Pomebno pa je, da veš, da se ti od panike zmešalo ne bo! Razlikujemo se od drugih samo po tem, da gremo skozi življenje malo težje, ker smo bolj občutljivi in nam ni vseeno, kaj se dogaja okoli nas.

Javi se še kaj, kako gre...podporo in spodbudo boš na forumu zmeraj dobila.

Lep pozdravčk od mene in miren dan.

[OLJA]

Dobrodošla Doriana !  Ti se kar izkašljaj ! Veš to pomaga. Ko sem se jaz včlanila sem si rekla, upam da bo vsaj kdo prebral mojo zgodbo. Bila sem čisto na tleh. Ampak to društvo je KUL , tu te nihče ne kritizira ali zmerja. Vsi ti hočejo z nasveti pomagati. Odkar sem včlanjena se je že toliko zgodilo, pa sem vedno dobila pametne nasvete. Veš smo različni ljudje z različnimi težavami, katere pa poskušamo reševati po svojih močeh. Če nam ne gre poiščemo pomoč. Jaz sicer nimam tablet za depresijo imam pa za živce. Imam zakonske težave katere pa moram reči da s pomočjo psihologinje, prijateljev in tega društva uspešno rešujem. Zato pa kar korajžno ! Kadar koli ti je hudo nam piši. Za moža pa se ne sekiraj. Če te ima rad te mora sprejeti tako kot si in skupaj morata sklepati kompromise.  LP  OLJA

[sanja]

Hojla

tudi sama imam danes velike težave s paniko. Konec prejšnjega meseca sem pričela z ponovnim jemanjem PAROXATA. Vmes sem bila na dopustu, kjer sem mislila, da je AD že prijel, saj sem lahko spala in se spočila. Sedaj pa imam spet grozen občutek, ko se približuje služba. včeraj sem vzela ob nemiru še APAURIN, a se mi zdi da ni nič pomagalo. Nocoj nisem spala skoraj nič. Panika me grabi vsake nekaj časa.
Trenutno me spremlja pekoči občutek in me kar poliva. Upam, da me ne bo v službi zvilo.

Ima kdo podobno težavo?   

[Lost]

Vecino so ti odgovorile ze prehodnice. Sam bivsi partnerki kljub trudu nisem uspel dopovedati kaj
je depra in anksa in ne morem ji zameriti, ker ce tega ne poiskusis ne mores vedeti.
Predlagam da si tvoj moz prebere kaksne poste na forumu in "osnove" http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=blogcategory&id=23&Itemid=38
Ce bo pokazal zanimanje....bomo nasli se kaj. Predvsem pa pisi tukaj ,radi bomo po najboljsih moceh
pomagali.

[krasendan]

Sanja...nemir in panike...strah te je službe, spremembe...ampak sej bo...sam da prvi dan mine...

Ja večina tle gor nas ma podobne težave...drži se

[sanja]

ŽIVIJO

Mislim, da imaš kar prav. Se javim, ko bo prvi korak mimo. Trenutno se bolje počutim. malo sem se sproščala. Sedaj kuham, čeprav s težavo. Popoldne dobim obisk, nato malo na kolo in upam, da bom lahko zaspala in se spočila. Hvala za spodbudo in 

[doriana]

hvala vsem, ki ste me brali. veste, kdo je zelo dobro opisal, kaj doživjam? aslan, ko je pisala o strahu pred paniko.

[]quoteTako sem včeraj pojedla kar nekaj kavine čokolade.
Kofeina ne pijem nikoli in hopla, sem se ujela v zanko.
V telo se je naselil nemir...srce je dobilo tekmovalno hitrost...o shit!
[/quote]
no, jaz delam podobno. če npr. nisem dovolj jedla, če ne morem kakšno noč spat ....

[Mačica]

Dobrodošla na forumu Doriana!!

Jaz se kofenia strogo izgibam, ker mi je že preden, sem se sploh zavedala, kaj je anksioznost, po vsaki kavi nekega dne začelo razbijati srce in čudno sem se počutila, čeprav sem jo do takrat pila redno in veliko. Danes vem, da je bila to že anksioznost in da kofein sproži le to. Zato, če že moreš kaj spiti, da te dvigne, probaj raje pravi čaj, nekaterim ne povzroča tesnobe, meni pa žal jo.

Lp Mačica

[doriana]

ampak veste kaj? nekako me pomirja že to, da pridem na forum in preberem izkušnje drugih v zvezi s tem. da vem, da nisem edina s temi težavami in da ni to pravzaprav nič groznega. le naučiti se moramo še nekaj .... uh, danes sem pa prava pozitivka   
in včasih se potem začnem spraševati oz. dvomiti v to mojo pozitivnost, da sigurno strah nekje preži in čaka ...
veste, kaj me včasih jezi? zakaj moramo eni porabiti toooliko energije za to, da smo pozitivni, drugi pa sploh nikoli ne poštudirajo na nič slabega? popraviti želim to na sebi, saj ne želim, da hčerki stopata po enaki poti, kot jaz. ko vidita mamo slabe volje, negativko .... saj me razumete, ne?