Ozdravljeni

[_LiMoNcA_]

Kinto: če bi bil še v šoli je niti pod razno ne bi mogel izdelati. Čisti retard.


Evo to se je pr men zgodlo,nisem je nardila pa bi j oletos že končala tko grem pa izredno 2 leti pa upam da mi rata drugače se sam še pokopljem 

[_LiMoNcA_]

marina držim pesti zate,....itak da nam bo vsem ratalo pa se bomo lohka pol tu pod to temo podpisali
 OZDRAVLJENI:
- marina
- trzinka
- _LiMoNcA_
- sofi
- julija
- dušica
itd...

 

[Sofia-Del_Sati]

ja men je zdj total ql; bom pa na asentri do 2/2012 potem pa upam, da dol, ne s psiho pač pa tableti 

[joco]

Kinto BRAVO

[upika]

Ozdravljeni oz. neozdravljeni?

Ne vem, če bi se lahko reklo, da si ozdravljen, če si še na ad-jih. Jaz sem že nekajkrat v parih letih šla iz Cipralexa gor in dol. Trenutno sem več kot pol leta brez. Pred nehanjem sem se počutila super.

Sedaj pa se večkrat vprašam: "Ali me bog testira, če zmorem te psihične napore, ki mi jih zadaja? Ali mi te preizkuse pošilja za test ali se bom zlomila ali ne?"
Zaenkrat sem še vse prestala z velikim psihičnim naporom (tesnobo, nemirom itd.).
Stisne me kar pogosto. Ravno sedaj imam krizo, ko se sprašujem ali sem samo fizično utrujena, ter da me fizična utrujenost s svojimi simptomi spomni na anksioznost. Ali se me loteva kriza? Skratka ali je anksioznost ali fizična utrujenost. Mogoče oboje?

Večkrat se vprašam ali spet začeti z ad-ji ali nekako potrpeti (mislim resnično trpeti tesnobo, nemir, mejni razum itd.) in poskusiti iti čez, če bi šlo. Če se ne bi izšlo bi bila pa v resničnem sranju. Sedaj si pa na temu ali začeti ali ne. Tablete (ad-je) in pomirjevalo pa imam v predalu in lahko začnem takoj. Samo saj veste sami. Delovati začne z velikim zamikom.

Skratka razočarana sem sama nad sabo, da me obremenjujejo zadeve, ki naj bi bile vsakdanjik.

[marina]

Upika

želim ti, da ti bo čimprej dobro. Če pa ne boš mogla, pa pač začni jemati...
Tudi jaz sem, zdaj pa imam problem, da mi noče prijeti.

[upika]

Ja vidiš, tega se bojim. Iti in vztrajati predaleč. Ampak saj ne vem koliko potrpeti in ali je potem bolje. tudi ob jemanju tablet sem imela občasne krize. Ni da jih ne bi bilo.
Sedaj pa se sprašujem ali imajo tudi ostali take krize? Ali je normalno imati kakšno krizo itd.? Ali jih imam preveč? in v tem smislu naprej .....
Skratka nekaj časa bom še vztrajala in poskusila s sproščanjem. Če ne bo šlo pa v predal  po ...

[_LiMoNcA_]

Skratka razočarana sem sama nad sabo, da me obremenjujejo zadeve, ki naj bi bile vsakdanjik.

Enako pri meni 

[FTIGS]

Kinto svaka čast! 

Jaz moram povedat da sem prvic padel v tako depresijo in paniko drži me že več ko dva meseca. (Vmes je bilo res hudo, napadi živcev, tresenje, same slabe misli, brezvoljnost itd. zdaj sem se konco prisilil, da sem se zacel vsaj malo nazaj spet ukvarjat z sportom)
Edino zdravilo, ki sem ga jemal je bilo pomirjevalo helex 0,5 nato pa 0,25 različne zeliščne čaje ter pogovor pogovor pogovor z najbližjimi... Zdaj sem nehal jemati helex imam se ga v nahrbniku za tiste trenutke "hude", ki so itaq naša domišlija... 

Po skoraj 3 mesecih je zdaj moje počutje boljše imam še scene, ko hocem zaspat me zacne stiskat v srcu in mi razbijat pa pol nastopi taksen feeling v glavi kot da me bo nek infarkt in tezje dihanje... Obrnem se na hrbet in ponavadi hitro mine... Pride se mi tudi full tesnoba tu pa tam itd..

Upam, da še to uredim in da bom kmalu nazaj na istem kot sem bil al pa še boljšem... Če pa bi bila mi full sila pa grem se na kaksno Psihoterapijo itd...

Tako, da vse se da samo trud trud trud in ne se pustit in obupat! Premagat strah tako ko pride tudi gre.. Mogoce vcasih traja pac dlje casa ampak na koncu smo mi tisti, ki ostanemo!

Lp

[_LiMoNcA_]

Meni kar dobro uspeva lest s tega dreka,odkar sem se upisala v šolo se ne počutim več nevredno tako da mi je dalo to dodatni zagon da ko dobim knjige da se učim,dam vse od sebe na izpitih,da uživam vsak dan,vsakih toliko ur kolikor bom morala biti v salonu na praksi da uživam vsako sekundo posebej z družino in ljudmi ki me imajo radi,da spucam  negativn,dvoličn,hinavski folk iz mojga življenja,da se počasi prepustim ljubezni.ki se ji predvsem zaradi zdravja in šole izumikam,da me zadane puščica ljubezni da dobim spet tiste metuljčke in se prepustim toku življenja brez depresije,tesnobe ali napadov

  ni placa za depresijo in te stvari v našem življenju.Jaz če nebi prišla na ta forum mi nebi uspelo iti tako naprei,men ste veliko pomagali z lepimi besedami in nasveti tako da se vsakemu posebej zahvaljujem,in nam vsem skupaj želim čim manj slabih dni.