Tretjič na tleh

[Forza]

Poznam par, ki je bil na tem, da bi šel na IVF. Pred postopkom sta si vzela daljše počitnice, da se psihično pripravita na vse. Ona je prišla domov noseča.  Leta je bil kriv stres in premočna želja, da ni šlo...

Z IVF so pa tudi dobri rezultati.

Pogumno zri naprej - no, pa saj to itak počneš!  Pa poslušaj Slavko in Aslan, ki sta tako lepo napisali.

Za tvoje uho sem pa stoprocentna, da se bo popravilo. Sicer res tale ušesa potrebujejo sto let, da se umirijo (mene ekstra bolijo že od malega, kadar sem prehlajena in je vata moja zelo dobre prijateljica  ), ampak ga imam na sumu, da bo bolje, ko se ene par dni ne boš vprašala, kako je. Vem iz svojih izkušenj pri drugih "simptomih".

[Aslan]

... ampak ga imam na sumu, da bo bolje, ko se ene par dni ne boš vprašala, kako je. Vem iz svojih izkušenj pri drugih "simptomih".

Tole je pa tko zelo res ...
 
sam kaj k je tko naporno ignorirat kak del teleščka ki nas spravlja v tesnobne misli ...
 

[marina]

Ronja

kako si danes?
Pa ti slavka?
AslAN, fORZA, Suzy

[Ronja]

Juhej. Danes je uho "normalno". Zelo, zelo sem tega vesela. Veliko boljše je kot včeraj. V bistvu sem se včeraj temeljito "zjokala", potem pa se je uho "popravilo".
No, saj si ne upam upat, da bo jutri tudi tako, želim pa si, da bi bilo. Danes je občutek v desnem ušesu čisto enak občutku v levem.... tega že dolgo, dolgo ni bilo...  To moram napisati, da me bo potolažilo takrat, ko bo spet "zamašeno".
Forza, tvoje besede, da se bo stoprocentno popravilo, so mi kot balzam. In tudi to, da rabijo ušesa sto let, da se pocajtajo.
Včeraj sem bila res že čisto obupana. Zdaj pa sem bolje.

[alexx]

Res sem vesela Ronja. Tudi če bo uho še kaj "štrajkalo", veš, da bo vsak dan bolje. 

[marina]

Bravo Ronja

sem zelo vesela zate!!!
Objemček

[Toja]

Super Ronja... , mislim, da ti je tudi jok pomagal pri odmašitvi tvojega ušesa,
pritisk je popustil...naj tako ostane...

[Forza]

 

Zmagovalka si!

 

[Ronja]

Ja, tale ušesa so res zaznamovala moje življenje.
Naj vam povem zanimivost: Danes me je poklical sodelavec ene od aktivnih članic tega foruma, ker ima iste simptome kot sem jih imela jaz - namreč, šumenje v ušesih. Na kratko mi je povedal svojo zgodbo in res je bila čisto podobna moji. Rekel je tudi, da so mu zelo pomagali moji zapisi na forumu pred štirimi leti, ko sem se sama spopadala z depresijo in anksioznostjo zaradi šumenja v ušesih. Tega sem bila zelo vesela - da so nekomu moji zapisi pomagali, da je spoznal, da se da to težavo premagati.
No, meni šumenje po dveh epizodah ne povzroča več večjih težav, ker ga nekako kar uspem odmislit. Ampak očitno je uho moja Ahilova peta in kadar koli se pojavi kakšna težava z ušesi, se v meni zopet porodi tisti strah izpred štirih let: Kaj če to nikoli ne bo šlo stran?
Moj zdravnik mi je celo rekel, da je zdajšnja težava dejansko fizična, sicer moteča, vendar ozdravljiva, za šumenje pa nismo našli nekega fizičnega vzroka. Vendar me je kljub temu uho zelo "prestrašilo". Sploh, ker tako dolgo traja tale "pot k ozdravitvi". Torej, ne glede na ugodno zdravniško napoved, me je težava spet pahnila v ankioznost, privedla celo do hudih paničnih napadov.
A ne bi bilo fino, če bi bil danes moj prvi dan "ozdravljenega" ušesa?

[Slavka]

Ronja 

A ne bi bilo fino, če bi bil danes moj prvi dan "ozdravljenega" ušesa?

Super bi bilo...in ti to tudi želim 

[dusica]

Ronja,

kadar koli se pojavi kakšna težava z ušesi, se v meni zopet porodi tisti strah izpred štirih let: Kaj če to nikoli ne bo šlo stran?
Moj zdravnik mi je celo rekel, da je zdajšnja težava dejansko fizična,

prav na to sem pomisila: da si nemara sama prikličeš tisto šumenje in posledično bolečino? Verjamem, da lahko z mislimi vse preženemo..samo pravo tehniko ubrat!

Me veseli, da napreduješ...kako lepo!


                                       Dušica

[Ronja]

Prelepo je bilo, da bi trajalo. 
Kako naj verjamem v ozdravitev?

[Forza]

Ker je enkrat že nehalo! In bo spet. 

Če ne danes, pa ju3 ali pojutrijšnjem. In, če je dr. rekel, da je fizična težava, bo tudi šla fizično stran. Zaupaj.

[Ronja]

Ko bi le bilo tako, Foza. Več kot dva meseca me že muči tole. Kar ne upam več upati, da bo res kdaj bolje.

[Ronja]

Hja, kaj naj rečem. Tam sem, kjer sem bila. Kalvarija gre dalje.
Danes sem z groznim občutkom zamašenega ušesa poklicala svojega zdravnika. Pogovor me je malce pretresel, saj je mi zdi, da zdaj nima pojma, zakaj uho še ni bolje, da naj grem na testiranje za alergijo (kjer se ful dolgo čaka), da menda bo na dolgi rok bolje.... splošni občutek pa je, da mu grem malo na živce. Še najbolj ga je zanimalo, kaj bo z bolniško... Ja, v službo grem naslednji teden... ni da bi hotela kakor koli izkoriščat našega zdravstvenega sistema. Bom že kako. Čeprav mi, po resnici, ni čisto jasno, kako bom funkcionirala. Še dobro, da se lahko "zaprem" v svojo pisarno.
V glavnem. Sem na tleh.  Ko se mi malček pokaže sonce, me potem naslednji dan vrže čisto na tla. Spet dvomim, da se bom izmazala. ADji so toliko prijeli, da ni več hude tesnobe, težava pa ostaja.
In točno tega sem se bala, ko se mi je zdaj že dolgo, dolgo nazaj, pred dvemi meseci in pol na dopustu prvič zamašilo uho. Kot da bi vedela, kaj sledi. Mučno čakanje na razne preglede, kjer mi itak ne bodo nič pomagali.... ker, hja, tole pač ni življenjsko ogrožujoče, zato lahko tudi "malo trpim". Vedela sem, kam bom "padla", če se bo zdravljenje ušes vleklo... ampak, zdaj je, kar je... Po dveh mesecih in pol neprestanega pritiska v ušesih, občutka zamašenosti, ko čudno slišim ali pa sploh ne slišim na desno uho... sem tam, kjer sem. Nikjer.
Ja, imam veliko "porcijo" ADjev, to je res. Ker se je, seveda, veliko lažje znebiti pacienta tako, da mu daš ADje, kot pa da bi resno pogledal njegovo težavo. Neverjetno bi bilo, če bi mi takrat, ko sem prišla iz dopusta k zdravniku, bolj resno pregledali uho, kot pa da me samo "nafilajo" s tableti. Ampak tako je lažje. In, seveda, verjetno veliko ceneje.
Kot lahko razberete, sem zelo, zelo razočarana... res tesnobe ni več... je pa žalost. Velika žalost. Zdaj ne upam več, da bo kaj kmalu bolje. Zdaj upam le, da se bom privlekla čez jutrišnji dan in potem čez pojutrišnji dan in nato čez naslednji teden.   

[Slavka]

Ronja...en velik objem ti podarim  ...razumem tvoje razočaranja...bolečino...brezup, ker se tudi jaz počutim tako na momente zaradi mojega "čudnega" vida.

Kaj naj ti rečem v tolažbo...morda se zgodi čudež...se dogaja veš...če zadosti močno verjameš vanj. Morda se boš vsaj v službi zamotila z delom in vsaj delno pozabila na uho...  Vsekakor upaj...upaj...upaj...in jaz bom upala skupaj s tabo. 

Morda pa obiščeš še kakšnega samoplačniškega strokovnjaka in pridobiš še kakšno mnenje glede tvoje okvare ušesa. Naše zdravstvo se namreč res ne zavzame preveč za bolnika...imam trenutno v bolnici svojega očeta in vidim kako se s pacienti dela kot po tekočem traku....

Glej, če si že dvakrat premagala svojo težavo, verjamem, da boš tudi tretjič...vem pa, da je težko čakati na izboljšanje in upati, a drugega ti ta trenutek ne preostane.

[Ronja]

Točno tako, Slavka. Seči bom morala globoko v žep, da me bodo resno pregledali. Pa sem celo že... sem bila tudi že na samoplačniškem pregledu, ampak sem imela smolo, ker sem sredi poletja naletela na enega ORL specialista, ki mi je bil "totalno mim" - ampak drugi so bili vsi po dopustih. Je nekaj gledal v uho in nekaj zmajeval z glavo... potem me je poslal na preizkus sluha, ki je bil okej... in mi na koncu dal ene kapljice, ki so bile figo vredne.
Potem sem dobila boljšega specialista, ki pa dela v javnem zdravstvu in je treba čakati. Revež ni imel niti približno toliko dobrih aparatov kot tisti samoplačniški, zato moram na preglede, ki sem jih pri samoplačniku naredila takoj, pri temu čakati še en mesec (na pregled sluha ipd.). Samo temu vsaj malo zaupam, zato bom pač počakala še en mesec, da mi preverijo sluh in naredijo timpanogram (to je baje naprava za preverjanje delovanja evstahijeve cevi in pregled z njo traja točno 2 sekundi). Kako se bom privlekla čez ta mesec, si zdaj sploh ne morem predstavljat.

[marina]

Draga Ronja

žal mi je , da  ti je spet to uho spet vzelo vso upanje. Več kot dva meseca bo, kar se ti to dogaja. In človek začne obupavati.
Tudi jaz sem. Verjemi mi. Sicer ne z ušesom, ampak dolgih 5 mesecev sem trpela, vsak dan, hudo tesnobo, strah...ni da ni. In kar je pomebno tudi zate- JE MINILO!!!
In prepričana sem, da bo tudi tebi. Verjamem, da vsi tukaj gor.

[Ronja]

Marina, ko bi le minilo. Kako lepo bi bilo že samo vedeti, koliko časa bo trajalo. Če bi mi rekli: No, tole bo pa šest mesecev, bi pač trpela tistih šest mesecev, ampak potem bi bilo bolje. Zdaj, ko ne vem, koliko časa bo še takole, me pa hudo zvija.
Potem se mi po glavi podijo misli: a bi šla k homeopatu ipd. In se kar stresem ob misli, da sem pač prišla tako daleč, da iščem pomoč pri alternativi.
Kakor koli že... vem, da mi nihče ne bo pomagal zdaj, v tem trenutku... na vse je treba čakati, se naročati ipd. Meni pa že tako zmanjkuje potrpljenja.

[Forza]

Veš, Ronja, da ti nihče ne more povedati tega... Sploh zdravniki se mi zdi, se takim napovedim na daleč izogibajo.

Nič te ne stane, če poskusiš pri alternativcu. (OK, nekaj eur, ampak kaj je to proti temu, da bi ti pomagalo.) Saj alternativa ni nič slabega. V končni fazi je bilo alternativno zdravilstvo pred klasično, znanstveno, medicino. Poskusi, ker zgubiti nimaš kaj.