NUJNO RABIM VAŠO POMOČ

[prestrašena]

Pozdravljeni!

Ali mi lahko kdo odgovori kaj se dogaja z mano saj sem pri sebi zaznala že nekaj časa nazaj, da se mi pojavljajo določeni strahovi kot naprimer ali imam zakljenjeno stanovanje ali bom naredila vse prav da me moji prijaelji ne bojo zapustili, da v življenju ne zmorem nič čeprav nisem neuma....... in tako dalje pojavljati so se mi začele tudi vsiljivo čudne misli, ki neprestano begajo v moji glavi in so povezane z ljudmi, ki me obkrožajo do mojih bližnjih predvsem do staršev in fanta znam biti zelo nesramna na njih se vedno lahko razburim in jih tudi ozmerjam za kar mi je kasneje potem tudi žal in mi gre ponavadi tudi na jok. V zadnjih treh tednih pa sem doživela novo obliko teh svojih strahov in misli, ki se podijo po moji glavi in sicer ker ne upam teh misli nikomur povedati se konstantno bojim, da bi jih povedala na glas in  nisem prepričana ali sem jih izrekla ali pa ne zato mi je neugodno zapustiti stanovanje, se pogovarjati po telefonu. Svojih težav ne upam obelodaniti iz strahu, da bi mi obrnili hrbet je pa hudo saj se že nekaj noči bojim zaspati, ker se zbujam na večkrat na noč z nočnimi morami in mislimi, ki se še bolj podijo po moji glavi zraven pa stiskam zobe, imam pritisk v glavi in ušesih in se počutim kot v drugi dimenziji če odženem te misli mi je bolje to je predvsem čez dan je pa problem, ker jih je težko kontrolirati. Prosim vas za vaše odgovore saj bi želela, da se stvari zopet normalizirajo in da lahko ponovno zaživim kot včasih sama sem prišla tudi do tega da s seboj nosim ogromno prtljage iz otroštva (ki jo uspešno nosim s seboj) zaradi katere se tudi hitro počutim da me ne marajo, da ima nekdo nekaj proti meni, da določenih stvari ne zmorem,... vendar ne vem kako naj s to prtljago, ki me je verjetno pripeljala do sem razčistim. Zanima me predvsem kako bi to rešila brez zdravil.

Upam, da nisem napisala vse preveč zmešano vendar od panike nad dogajanjem komaj pisem.

[Lost]

Pozdravljena !

Opisala ti tipicne misli in strahove ki smo in jih se dozivlja vecina na forumu,
Enkrat bolj intenzivne drugic manj. Sama ugotavljas da se zadeve slabsajo.
Na arhiviranem forumu  http://www.nebojse.si/ForumArhiv/index.php  bos nasla ogromno
podobnih zgodb. Predvsem brez panike....ceprav sedaj ne verjames (tudi sam nisem) je zadeva
resljiva in obvladljiva, le ta krog v katerem se vrtis je treba prekiniti.
Tu na forumu lahko pises brez skrbi da bi te kdo ocenjeval ali celo obsojal za misli in tezave.
Poznamo jih in vemo kako mocne in resnicne so. Svetujem ti da si cim prej poisces strokovno pomoc.
http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=27&Itemid=37 
Da skupaj z terapevtom ugotovita kje in kako zaceti. Izkusenj sotrpinov pa imas dovolj tu.
Svetujem ti da si preberes tudi tole http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=blogcategory&id=23&Itemid=38
da bos malo lazje svoje tezave opredelila tudi pri terapevtu. Prej bos zacela prej bos prisla na zeleno vejo, da pa bo ozelenela, pa ti bomo pomagali tudi mi. Ceprav se bo vcasih tvoj trud zdel zaman, vedi
da ni tako....z vsakim dnem znamo bolje in hitreje obvladovati nase tezave.

Pogumno..... 

[prestrašena]

Hvala Lost,

bom pregledala tvoje linke a mi lahko prosim poveš a se da to zdraviti brez zdravil in ali poznaš kakšnega dobrega terapevta, ker bi se res čimprej rada rešila teh težav aja pa še to ali se po tovjem zadeva lahko trajno pozdravi.

[Mačica]

Dobrodošla na forumu Prestrašena!!

Na drugem od Lostovih linkov imaš seznam psihiatrov in terapevtov.
Drugače pa kar doživljaš, nas je dosti tukaj že doživljalo, nekateri še doživljamo. Se pa da situacijo popravit !! Samo res moraš obiskati kakšnega terapevta. Septembra pa se tudi spet začnejo skupine za samopomoč, ki se jih udeležujemo "strahci" (tako si ljubkovalno pravimo ) s foruma.
Drugače pa lahko prideš tudi kdaj v klepetalnico, po kakšen nasvet ali le na pogovor, da se malce zamotiš in razvedriš.

Vse dobro in ne daj se

Lp Mačica

[Lost]

Dokler "se migas" in ne obstanes v postelji mislim da je mozno brez zdravil.
Sam sem jih toliko casa odklanjal da ni bilo vec druge da sem moral na ADje.
Sem pa poskusil vse mogoce......edina pot je psihoterapija, taksna ali drugacna, samo osebno
prisegam na KVT ki mi je tudi najbolj koristila. Nobena stvar v zivljenju ni trajna.....ko resis eno
tezavo se pojavi druga. Vecino so nas je v bolezen pripeljali napacni misleni vzorci, posledicno
nizka samopodoba in ...... here we are. Torej je prvi pogoj da se jih lotimo in spremenimo tako
da nas ne bodo vec ovirali ali vrteli v zacaranem krogu.
Cim prej....vsi si to zelimo, ker smo ze predolgo v tem, po nekaj dooolgih mesecih smo utrujeni,
in dvomimo da bo kdaj bolje. Samo ko pogledamo nazaj...hm....hja nekaj pa je... 
Pocasi in sigurno, ker tudi hitenje skozi zivljenje je posledica tega kjer si sedaj.
V najhujsi krizi sem se bil sposoben opovedati VSEMU samo da bi minil tisti obcutke nemoci in brezupa.
Forum in terapevti so samo nasa "vest" in drugo mnenje. Samo pa moramo povno zaziveti.

[prestrašena]

Ja jaz sem bila te dni kar bolj v postelji kot ne ampak samo zato ker mi ni bilo za ven, da ne bi kdo ugotovil kaj se dogaja z mano a misliš da sem že pri tabletih? Mam pa se up. ker vidim da si moderator zakaj se vidi moj mail kljub temu, da sem dalam kljukico da naj bo skrit?

Hvala za odgovore se vsaj malo bolje počutim.

[Aslan]

Naši strahovi in panike pridejo iz stisk, ki jih zadržujemo v sebi.
Ker ne ubogamo svojih čustve in se kljub vsemu ženemo čez svoje meje,
nas telo začne opozarjat na fizični ravni - strah, panika, okm...

KVt nas nauči spreminjati miselne vzorce, ki niso pravilni.
Nauči nas kako se soočati z sprotnimi problemi.
Kakšna vprašanja si postaviti in kako na njih odgovorit, da vidimo, ali so naše misli realne ali so plod strahov.

Ena teh misli pri tebi je tudi ta, da če bi povedala za težavo doma, bi te vsi zapustili.
Strah pred zapuščenostjo, nesprejetostjo.
Bi ti zato obrnila hrbet svojemu otroku? Verjetno ne bi.
Zakaj bi ga torej tvoji starši tebi?
Ponavavadi se medebojni odnosi prav zato lahko izboljšajo,
ker te končno spoznajo v pravi luči in si lahko to kar si, s svojimi strahci vred.
Ne rabiš bit popolna da te bo imel nekdo rad.

Tule na forumu nas je velika večina, ki se soočamo
z podobno težavo kot ti...nekateri smo poterebovali tudi pomoč zdravil.
Velik del ozdravljenja pa je na tebi.
Koliko si pripravljen avložiti v to, da spremeniš določene svoje izkrivljene predstave, koliko boš spremenila navade življenjske, se naučila prisluhnit sebi in svojim potrebam.

[Lost]

 Mam pa se up. ker vidim da si moderator zakaj se vidi moj mail kljub temu, da sem dalam kljukico da naj bo skrit?
[/quote]

Vidis ga samo ti, drugim je skrit....brez skrbi sem preveril tudi sam.

[prestrašena]

Hvala ti lost no saj tudi to je en od mojih strahov, da ne bo kdo kaj šlišal in videl pa potem dobil napačno predstavo o meni (zato mi je bilo tok grozen ko sem videla izpisan mail in IP, ki pa je viden samo moderatorjem in meni če sem prov razumela)?

Bi pa vas, ki imate že izkušnje s tem uprašala a je možno, da to mine samo od sebe saj jaz sem takoj za terapijo ampak nisem pa za tablete nekako bi to rada rešila sama brez kemije ker se je tako tudi začelo.

[Lost]

Bi pa vas, ki imate že izkušnje s tem uprašala a je možno, da to mine samo od sebe saj jaz sem takoj za terapijo ampak nisem pa za tablete nekako bi to rada rešila sama brez kemije ker se je tako tudi začelo.

To vprasanje je imel vsak od nas...in tudi vsi novinci ga imajo.....samo odgovor je NE.
Ker tudi prislo ni samo, leta strahu in tesnobe, zanikanje custev, ......... in se bi lahko nasteval
prinesejo svoje.

[prestrašena]

No saj tega sem se pa najbolj bala ampak imam še vedno upanje da to premagam brez kemije bom poskusila pa vam sporočim kako gre saj 2 leti nazaj sem imela podobne problem, ki mi jih je sprožila neka situacija nočne more in dnevne more v mislih ....... pa je potem to kar samo od sebe nekako minilo. O tej terapiji, ki si mi jo priporočal pa sem kar nekaj prebrala na forumu in misli, da imaš prav, saj je treba delat na sebi. Berem tudi knjige o Louise L. Hay mogoče mi bo tudi to kaj pomagalo. A mogoče veš koliko se čaka, da prideš na takšno terapijo?

In ali je kdo poskusil in uspel odpraviti te težave z bioenergijo(ali je to samo tolažba)?

[Aslan]

Pojdi si po knjigo D. Burns: Kako smo lahko srečni in zadovoljni.
Notri imaš opise posameznih vaj in razlago po principu KVT terapije.

Pa kakšno knjigo o Čustveni inteligenci ti tudi priporočam.

Pa še tole Susane Jeffers: ČAR SAMOZAVESTI....prebereš jo v 2 dneh, super knjiga
za strahove, samozavest, samopodobo...

[prestrašena]

Hvala Aslan bom prebrala, ker sem pripravljena veliko delati na sebi, da se tega rešim a si si ti to rešil samo s knjigam ali tudi z terapijo in zdravili?

[alexx]

No saj tega sem se pa najbolj bala ampak imam še vedno upanje da to premagam brez kemije bom poskusila pa vam sporočim kako gre saj 2 leti nazaj sem imela podobne problem, ki mi jih je sprožila neka situacija nočne more in dnevne more v mislih ....... pa je potem to kar samo od sebe nekako minilo. O tej terapiji, ki si mi jo priporočal pa sem kar nekaj prebrala na forumu in misli, da imaš prav, saj je treba delat na sebi. Berem tudi knjige o Louise L. Hay mogoče mi bo tudi to kaj pomagalo. A mogoče veš koliko se čaka, da prideš na takšno terapijo?

In ali je kdo poskusil in uspel odpraviti te težave z bioenergijo(ali je to samo tolažba)?

Kot vem je Lost poskusil in je res stran vržen denar. Morda ti bo on več povedal. Nekje je že pisal o tem.

[Lost]

In ali je kdo poskusil in uspel odpraviti te težave z bioenergijo(ali je to samo tolažba)?

Bionergija me je samo malo "omehcala" oziroma resila tisge krca v katerem je telo.
Poskusil tudi hipno terapijo - no go......
Sedaj si vacasih privocim masazo, v predelu vrata in hrbet in za nekaj dni izgine tisti obcutek teze.

Drugace pa o tem, v katerem stadijo bolezni smo najbolje  presodi strokovnja oziroma terapevt.
Ali je samo zacetek, nekje na sredini ali pa smo obstali in ne gre ne naprej ne nazaj.
Preberi si se arhivirani forum, mogoce najdes se kaj ki ti je blizje kot KVT.

[Aslan]

Hvala Aslan bom prebrala, ker sem pripravljena veliko delati na sebi, da se tega rešim a si si ti to rešil samo s knjigam ali tudi z terapijo in zdravili?

Mene so zvili panični napadi. Sem papcala AD-je leto in pol.
Takoj ko sem se zavedla, kaj me je pahnilo v to situacijo....
sem začela z spremembo sebe, svojega življenja, svojih pričakovanj...

ADje sem jemala leto in pol...zdaj jih že pol leta ne več.

Paničnih napadov ni več.
Je pa še vedno močan STRAH pred njimi, kar mi dostikrat ovira svobodno življenje...
K te enkrat piči kača - se bojiš vsake zvite vrvi...

Se trudim...premagat strah ..in verjet...da je to le občutek, ki bo minil.
Seveda pa ob vsem tem še redno gibanje, sproščanje, pozitiven odnos do sebe in sveta...

Ni vedno lahko, ampak sem vesela k sem brez AD-ja.
Jemljem prehransko dopolnilo, ki ublaži stres: DOMINOR

Stresni dogodki so namreč tisti, ki lahko počutje v sekundi drastično spremenijo na slabo.
In s temi dogodki se moramo naučit se soočit....

[OLJA]

prestrašena - Veš včasih se zgodi da človek misli da se bo vse sesulo. Enostavno ne vidiš izhoda. Potem pa pridejo trenutki ko ugotoviš da le ni vse tako grozno kot se nam zdi. Zato bodi optimist in si govori , jaz zmorem in moram se pobrati in videla boš ko boš to velikokrat rekla sama sebi se ti bo začelo dogajati da boš sprejemala odločitve z večjo močjo v sebi kot pa takrat ko imaš slabe trenutke. Zato korajžno glavo gor in boš videla da bo bolje. OLJA

[polona]

čav prestrašena!
Ne biti prestrašena. Jaz imam tudi podobne težave in bolj ko razmišljam bolj mi je jasno, da se je to začelo že dolgo dolgo nazaj ampak ne v tako hudi obliki in na to kaj se z menoj dogaja sploh nisem bila pozorna. Sedaj sem pa preveč pozorna na moje telo in evo ga ,stanje tesnobe in strahu samo še poslabšam.Zato se poskušam kontrolirati, da ne razmišljam preveč o simptomih. Tudi sama se trenutno brez zdravil, ker sem mamica in dojim in res ne bi rada z medikamenti reševala stvari. Odločila sem se za psihoterapijo in srčno upam da mi bo uspelo. Res je da imam probleme že 5 let, vmes sem jemala tudi adeje, obiskala alternativne metode zdravljenja, a nobena stvar me ni prepričala da deluje. Mogoče pa je , mogoče če ne bi obiskala teh zadev bi bilo lahko še slabše, kaj pa vem.
Res pa je da nisem še spremenila življenjskega sloga. Vem da je to en zelo pomemben dejavnik za izboljšanje. Več gibanja , druženje itd.
Včasih je res težko ampak izkušnje pravijo da pridejo slabi dnevi in potem posije sonce.

Upam da bo tebi in vsem nam strahcem čim preje posijalo sonce in bomo uživali življenje.

ps.Enkrat sem prebrala en strokovni članek, kjer je pisalo , da ljudje ki imajo oz.so imeli depresijo in tesnobo,ko to premagajo, so veliko bolj aktivni in uspešni na vseh področjih.
To me je res motiviralo in mi dalo zagon, da se ne splača udati ampak stisniti zobe in vzrajati do "popolnega"življenja.

Lp

[Aslan]

Jaz imam tudi podobne težave in bolj ko razmišljam bolj mi je jasno, da se je to začelo že dolgo dolgo nazaj ampak ne v tako hudi obliki in na to kaj se z menoj dogaja sploh nisem bila pozorna. Sedaj sem pa preveč pozorna na moje telo in evo ga ,stanje tesnobe in strahu samo še poslabšam.Zato se poskušam kontrolirati, da ne razmišljam preveč o simptomih. Tudi sama se trenutno brez zdravil...

Tudi jaz opažam, da so bili simptomi tesnobe pri meni prisotni že od nekdaj.
Dolgo preden je prišlo do prvega paničnega napada.
Le imena za "nelagodne občutke, počutje" niso imeli...pač tako sem se počutila in kakor je
tako čudno počutje prišlo je tudi odšlo.

Zdaj se sama zavedam tega, da sem preveč pozorna na svoje telo, občutke, misli...
In ravno to (mislim jaz) me še naprej pelje v te neprijetne očutke.
Jezna sama nase....da imam skoz nekje v mislih tole misel: "samo da ne bo panike"...

Se trudim odpraviti to. Zelo.
Pa mi gre težko od rok to...

[Mačica]

Prestrašena, upam, da ti rata brez ADjev!!! Ti privoščim iz srca, da bi ti uspelo!!! Sama sem se tudi dolgo upirala "kemiji" pa žal ni šlo brez .

Aslan, sama sem trenutno istega mnenja kot ti. Imam ta neodpravljiv strah pred strahom !!!

Vendar naj te pomirim (sama se tudi s tem tolažim), z dejstvom, da sem jaz v teh 8ih letih borbe vmes, ko sem bila na ADjih, celo pozabila, kako panični napad zgleda!!! Parkrat sem si ga celo želela priklicat (saj vem..., zdaj se meni zdi to pravtako neumno, kot vsem, ki to berete), samo zato, da bi se spomnila, kakšen je občutek in se s tem opomnila, kakšno srečo imam, da jih ni več!!! Pa ni šlo!! Tako, da upanje še obstaja In komaj čakam, da jih bom spet pozabila!! In obljubila sem si, da se nikoli več ne bom želela opomniti, kako zgledajo .

Lp Mačica