strah pred izgubo bliznjih

[Tinch]

zivjo no sem kr nekaj casa potrebovala da sem se opogumila in napisala kaj..hehe..no moj problem se je zacel 3 leta nazaj ko je umrla babi..takrat je bil to zame velik sok, saj sem se prvic soocila z smrtjo..no in takrat sem zacela razmisljati kako bom jaz to prenesla ko bom jaz izgubila starse,saj se mi zdi, da nisem dovolj mocna oseba, da bi to prenesla..in strah se je seveda stopnjeval do te mere, da sedaj ne spim ne jem in ne funkcioniram vec tako kot sem vcasih..obcutim tudi vrocino na vratu, ki se siri gor v glavo..no moje vprasanje je pa: ali kdo pozna dobrega psihoterapevta, ki se ukvarja s premagovanjem strahu in ali je kdo od vas premagal ta strah? (:

[Arwen]

http://www.nebojse.si/ForumArhiv/index.php/topic,1800.0.html

http://www.nebojse.si/ForumArhiv/index.php/topic,785.0.html

http://www.nebojse.si/Forum/index.php?topic=1631.0


http://plujem.blog.siol.net/2010/04/28/strah-pred-smrtjo-se-da-odpraviti/

[mxiiiikr]

Pozdravljeni.
Mogoče bo moja tema malo nenavadna ali čudna. Ampak je nekaj, kaj me že nekaj časa skrbi in me vrže v totalno anksioznost.
Začela sem se zavedati, kako hitro čas mineva. Dopolnila sem 28 let. In s tem sem začela razmišljati, da se tudi moja starša starata. Moja mami je stara 53, ati pa 56. Sta moja najboljša prijatelja. Delam vse z njima. Živimo skupaj v veliki hiši, kuhamo in jemo kosila skupaj, vsak dan gremo na sprehode, potujemo skupaj. Namreč, vsi smo bili tako "odpikani" od drugega sorodstva, tako da imamo samo drug drugega, žal. Ampak ne bi zamenjala tega z ničemer.
Ati je močan človek. Je šel v življenju skozi veliko zdravstvenih težav. 2× tumor hipofize, rak na mehurju, akromegalija, sladkorna, težave s srcem, itd. Mami pa ima sladkorno in težave s srcem, ampak je tudi zelo močna oseba.
Jaz sem pa seveda, velika emocionalna oseba, hudo navezana nanju in dejstvo, da ju en krat ne bo več, me žere do želodca. Zelo slabo toleriram smrt, saj sem izgubila tako drago omo in tudi dedka, par let nazaj. In še danes ne boli. Ne znam si predstavljati biti brez staršev, ker bi ostala sama. Nimam otrok, nimam partnerja, prijatelje imam daleč.
Saj vem, da je smrt neizogibna stvar. Bolj me je strah nenadne smrti. Srčnega zastoja, možganske kapi, prometne nesreče. V bistvu, da bi se kaj zgodilo in danes si tu, jutri te ne več ni.
Ali ima kdo podobne strahove? Kako si lahko pomagam? Probavam se tolažiti, da sta še dokaj mlada in da imata še leta pred sabo.