FORUM Nebojse.si
Novice:
 
*
Dobrodošli, gost. Prosim, prijavite se ali registrirajte.
Ali ste pozabili aktivirati vaš račun?
nedelja, 19. april 2026 ura: 23:52


Prijavite se z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seje.


Strani: 1 ... 15 16 17 [18]   Pojdi dol
  Natisni  
avtor Tema: strah ,da se stanje ne bo izboljšalo-panična motnja  (Prebrano 46063 krat)
Alisa
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 17


Fake it, until you make it!


« Odgovori #340 dne:: sreda, 07. december 2011 ura: 23:55 »

Pozdravljeni,
kaj naj rečem, tudi jaz sem vam pridružujem. Pod veliko večino zapisanega se lahko podpišem.  Cry
Že tri leta hodim na KVT, moja terapevtka je vredna suhega zlata. Delamo tektonske premike, seveda gre počasi, ampak napredujem. Ves čas terapije redno jemljem AD.
Sedaj sem v obdobju velikih sprememb. Ločitev, selitev, selitev firme, otrok deljeno skrbništvo teden/teden...in....me je sesulo.
Panično motnjo imam že od leta 2006. Nekajkrat sem letela na intenzivno, seveda. To leto je bilo zame najbolj naporno v življenju. Ker imam odvisnost od odnosov sedaj težko sprejemam dejstvo, da nimam v bistvu nikogar. Ko sem starše soočila z zlorabami, alkoholizmom in nasiljem so se me odpovedali in nimamo stikov. Moj mož (bivši) je kopija moje primarne družine. Ko sem se pred dvema mesecema odselila, so tudi njegovi starši prenehali komunicirati z mano. Imam prijateljice, vendar jih več kot toliko tudi ne morem obremenjevati s svojimi problemi.
Skratka, zgubljam se. Moj največji strah je, da bom pristala na psihiatriji. Vsak dan imam vsaj en tesnobni napad. Kar je najhuje, je to, da sem čisto ohromljena. Cel dan sem zaspana in hodim počivat. Vsak dan uro, ali pa dve.
Moj dan se začne zaspan  Shocked, potem se moram zbrcat v službo, v službi vse pozabljam (ta selitev je razbila rutino in mi to predstavlja dodaten napor). Doma se morem zbrcat, da dam perilo prat, sušit,... Želim si biti dobra mama, a imam takšne težave z zbranostjo, da enostavno kar nekaj vegetiram in težko kaj pametnega ponudim otroku  Cry.
Bojim se, da se to stanje ne bo nikoli izboljšalo. Nimam nobene rutine, praktično ne gibam, edina stalnica je kava in cigaret. Ali pa vsaj tri kave in šest cigaretov  kadim, začinjenih z občutkom krivde.
Poleg tega je pa najbolj bizarno to, da vem kaj in zakaj se mi dogaja, pa nad tem nimam nobene kontrole. Včasih si pomagam z Lexaurinom, a se bojim morebitne odvisnosti.
Počasi tudi jočem, pa se nekako sestavim, pa spet sesujem, pa sestavim. V glavnem, cel dan se samo ukvarjam s sabo, pa ne naredim nič koristnega.
Ne vem, do kdaj bo to trajalo, v glavnem sita sem že tega. Včasih bi raje videla, da nič ne vem, kot da vem kaj se dogaja, pa se moram boriti že zato, da se zjutraj sploh uredim.
Kaos, a vem, da so moje odločitve pravilne in vem, da je to pot ki jo moram prehodit. Samo moči mi zmanjkuje.
Verjetno si moram sestaviti dnevni urink, da ne pozabljam in da se lažje orientiram čez dan. Svojim misli ne morem urejat. Na urnik morem dat sprehode, avtogeni trening, a nimam moči. Za nič.
Vem da so to traume iz otroštva, ampak kaj, ko niso rešljive čez noč. Rada bi verjela, da je pekel, v katerem sem sedaj, tudi pot k ozdravitvi. Vesela sem, da ste tukaj in da imam možnost srečanja. To bom izkoristila. Držite mi pesti, da bom še kdaj sproščena in vesela. Bžičku bom pisala: Dragi Božiček, I wanna be a good mom.  jok. Lp, Alisa
Prijavljen
flusi
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 7


« Odgovori #341 dne:: četrtek, 08. december 2011 ura: 11:18 »

Alisa pozdrav  Smiley

Še ena z identičnimi problemi. S tem, da se jaz še v službo ne morem zbrcati. Že 2 meseca sem na bolniški in niti v trgovino ne upam sama. Meni se je stanje poslabšalo po očetovi smrti, mamo smo dali v dom, selitev, poslabšanje sinove cereb.paralize, partnerjeva brezposelnost.... Vse se mi je nabiralo in zdaj enostavno ne morem opraljati niti tistih osnovnih stvari. Za kuhanje kosila se pripravljam kot za pohod na Triglav. Vedno sem v hiši podpirala 4 vogale, pa še nisem bila dovolj dobra. Mogoče, če bi imela osemkotno stanovanje? Zdaj pa ne podpiram nič. Pa kar vsi živimo naprej. Malo bolje je, kot je bilo prejšnji mesec, vsaj doma sem lahko dopoldan sama brez večjih tesnobnih stanj, panični napadi so že lažje obvladljivi. Tudi jaz sem si skušala sestaviti plan, kako bo potekal moj dan, pa mi ni najbolj uspevalo. Če česa nisem uresničila, je bilo še slabše (občutek krivde in nesposobnosti še večji). Potem me je moja psihoterapevtka enkrat tako lepo potolažila. Rekla mi je ( prispodoba), da sta v meni trenutno dve osebi. Morala sem jih poimenovati. Eno sem poimenovala PRIDNA, drugo pa ZMEDENA. Tista tapridna se je vse življenje trudila in žrtvovala za druge, delala kot mravljica, brez da bi naredila tudi kaj zase. Zdaj pa enostavno ne zmore več. Zato vajeti prevzame tista zmedena oz. upirajoča, ki zahteva nekaj tudi zase in ne dopušča več starega načina življenja . Zahteva počitek, ne glede na vse. Upira se vsem stvarem , ki smo jih do zdaj tako rutinsko počeli iz dneva v dan. Pri sebi opažam, da trenutno najtežje opravljam ravno tista opravila, ki so mi že v preteklosti vzela preveč časa in energije. In nekako iščem druge rešitve s podobnim rezultatom. Planov se ne držim več, ker me nekako omejujejo. Vzamem si počitek brez slabe vesti, kadar mi paše. Če mi kdao kaj očita, se umaknem in se ne pustim sprovocirati. Moje telo to rabi in konec. Pa če pol leta, pa pol leta. Ko bom pripravljena, bo vse steklo spontano. Počasi , na izi. Pa če vsak dan jem makarone in fižol.(moja plača je trenutno kar precej upadla). Pa vse tisto obremenjevanje s telovadbo, sprehodu in nemoč, ker jaz teg nisem sposobna, saj ne upam sama ven, družbe in prijateljev pa tudi ne. Še za njih mi je zmanjkalo časa in energije. S tem se ne obremenjujem več. Potelovadim, ko sem pri volji, na sprehod grem, ko imam koga na razpolago. Skrbim za to, da spijem čimveč tekočine, jemljem Bekompleks in to je to. Čimveč pa res lovim svoje negativne misli in jih nekako obračam na bolj pozitivno. Bolj realno, umirjeno. Pred parimi dnevi sem se celo tako zelo razjezila, da sem se ustrašila same sebe. Za boljši efekt sem v steno zabrisala skledo s piškoti. To je bilo drugič v mojem ne tako kratkem življenju, da sem se tako razjezila. mehIn odkrito povedano, mi je potem šlo cel ljubi dan na smeh. Čeprav sem morala sama pobirati črepinje. Pa čisto malo me je brigalo, kaj si o tem mislijo drugi.
Vzemi si čas zase, joči,obupuj, jezi se, vpij , smili se sama sebi, sej bo minilo. Samo krivde se zneb iin posklušaj dvigniti samospoštovanje kljub vsej navlaki, ki jo nosiš s sabo. Malo pokukaj v prihodnost, pa boš videla, da te nekje čaka en prav fejst dečko.
Prijavljen
mukica
gost
« Odgovori #342 dne:: ponedeljek, 13. februar 2012 ura: 23:09 »

pozdravljeni

po dolgem času se oglašam, da malo povem,da se počutim dobro, v službi je fajn,funkcioniram normalno, doma je tudi dobro, v okolici se vozim brez problema z avtom, ko grem v mesto pa imam kar težave  na določenih mestih, hodim na psihoterapijo , jemljem cipralex 20 mg, pazim, da ne grem za vsako ceno preko svojih  zmožnosti,ker me to izčrpa, v službo vozim v spremstvu sodelavke,grem pa v mesto brez problema z vlakom, če pač ne gre z avtom-upam,da se počasi res daleč pride.
drugače pa smo kar nekaj bolani čez zimo,angine mamo kar izmenično,trebušne viroze,tamanjši slinavko,ni kaj ni to zimo,za vsa leta za nazaj.... rozicodam
lep pozdrav vsem želim zvizgam
Prijavljen
Slavka
Heroj
******
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 4.159



« Odgovori #343 dne:: torek, 14. februar 2012 ura: 09:15 »

Mukica  clap lepo slišat, da ti gre dobro... le naj ostane tako  oki
Prijavljen

"Per aspera ad astra"
marina
Veteran
****
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 974


« Odgovori #344 dne:: torek, 14. februar 2012 ura: 10:10 »

vesela sem, da si dobro. Naj tako ostane rozicodam
Prijavljen

Samo dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost - ampak za vesolje nisem povsem prepričan.«
A. Einstein
mukica
gost
« Odgovori #345 dne:: torek, 14. februar 2012 ura: 18:32 »

hvala slavka hvala marina

slavka kako si?

marina si ti bolše,kako je otročiček?
lp rozicodam onaposlusa
Prijavljen
Slavka
Heroj
******
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 4.159



« Odgovori #346 dne:: torek, 14. februar 2012 ura: 18:38 »

Oj Muki  rozicodam jaz  nisem ravno dobro...ampak tudi to bo minilo....sem pa vesela zate. Zdaj lahko spremeniš naslov svoje teme  pomezik, kajti dokazala si, da se stanje lahko izboljša in tako tudi ostane.  oki
Prijavljen

"Per aspera ad astra"
marina
Veteran
****
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 974


« Odgovori #347 dne:: torek, 14. februar 2012 ura: 20:24 »

Še vedno iščem optimalno dozo, sem pa boljše...
deklica pa je tak cuker!

slavka in muki, držita se
Prijavljen

Samo dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost - ampak za vesolje nisem povsem prepričan.«
A. Einstein
Juliette
Izkušen član/ica
***
Odsotni Odsotni

Prispevki: 583



« Odgovori #348 dne:: torek, 14. februar 2012 ura: 20:50 »

Oj Muki  rozicodam jaz  nisem ravno dobro...ampak tudi to bo minilo....sem pa vesela zate. Zdaj lahko spremeniš naslov svoje teme  pomezik, kajti dokazala si, da se stanje lahko izboljša in tako tudi ostane.  oki

Slavka, draga, rozicodam deliš spodbudo in nam namenjaš dobre misli in pomagaš na vseh koncih... upam, da ne pozabljaš nase. Tudi ti nam lahko še kaj pojamraš, veš!  pomezik Še zmanjšuješ Asentro? Misliš, da od tu slabše počutje? Drži se!  poljubona
Prijavljen
Strani: 1 ... 15 16 17 [18]   Pojdi gor
  Natisni  
 
Pojdi na:  

oglas oglas ETIKETA medicinski slovar
Powered by SMF 1.1.5 | SMF © 2006-2008, Simple Machines LLC

Društvo DAM in uredništvo Portala Nebojse.si ne odgovarjamo za vsebine prispevkov na Forumu in vsebine komentarjev novic.
Vsi komentarji so lastništvo osebe, ki jih je napisala. Za njihovo vsebino so odgovorni njihovi avtorji.
Stran je bila ustvarjena v 0.065 sekundah z 21 povpraševanji.