strah ,da se stanje ne bo izboljšalo-panična motnja

[Arwen]

 

[mukica]

ja sama sem šla ja ...

[mukica]

arwen ,julija 

[Janja]

Mukica!

Spremljam tvoje zapise in sem vesela zate. Tako lepo napreduješ in to je prava pot. Izpostavljanje, ampak samo toliko kot posameznik zmore v tistem trenutku. Žal pa v realnosti ni zmeraj tako, da bi z izpostavljanji šli počasi in v našem tempu...

Jaz si ne postavljam previsokih ciljev (če je to izvedljivo), in sicer zato, da bom lažje dosegala željeno. Previsoki cilji in porazi ne vplivajo dobro name in mi moje strahove samo povečujejo.

Lepo se imej in uživaj v tvojih napredkih!

[julija30]

Mukica ko sem brala da si zadnjič vlekla terapevtko za roko ,uf,jaz se spomnim ko sem hotela it 20 m od hiše domov,takoj,pa me je možek vlekel in sem mu hvaležna. Ne razumem pa zakaj tak strah,res ne razumem. Včasih sem šla zama povsod ,zdej pa kriza. Grem v trgovino,grem na izlet,grem kamorkoli ,samo ne sama! Čas je potreben za vsako stvar. Napredovala sem veliko,imam pa prav tako dobre in slabe dneve. Veselim se zate in ti iskreno privoščim uspeh,tako kot vsem tukaj .

[mukica]

julija hvala enako

janja mi lahko napišeš kaj več o svojih težavah in kako se spopadaš z njimi?in kako dolgo trajajo in kako napreduješ?hvala

[Sofia-Del_Sati]

Glede izpostavljanja bi samo nekaj "izpostavila": 

za izpostavljanje moraš biti pripravljen!

ne moreš si kar reči "danes bom pa šel" in boš zmagal; če nisi zares pripravljen, bo samo še slabše!

to napako sem naredila jaz: sem mislila, da ko se bom začela izpostavljati, bom pa win. Aha.... sm ja, zelenkota (green smileya) sem premagala v barvi in samo to.

imela sem probleme s SF in letanjem po štengah v 3. štuk, kjer ima direktorica pisarno. že po štengah do gor je muka glede SF in ful folka, potem pa še do vrat, v prostor, folk, nazaj ven, spet do šteng, dol itd. V svoje prostore sem prišla zelena, prešvicana in tisti dan nisem šla več "ven", pa tudi cel teden sem bila zje*bana (samo od tega samcatega in edinega izpostavljanja, ki je trajal 1 minuto), tak, da sem samo spala. TO je bilo tudi takrat, ko sem ravno prišla na forum, potem pa 1 tedenski mrk.

danes, ko in če se hočem izzpostaviti, moram obvezno umiriti misli, telo in vzdigniti pogum, se bodriti in zaupati vase. Šele potem gre izpostavljanje.

V nasprotnem primeru pa je kot bi slepo stekel čez minsko polje, verujoč, da boš prišel cel in ne kot pašteta; ko rataš Rio mare Pate, si ravnal napak. Zakaj? Ker si imel v žepu tloris, kako se lotiti polja.

Se pravi, moraš imeti "pripomoček", ko se v nekaj podaš.

Um in razum, ter pogum!

Če ne.... bo BUM!

Lp SOfie 

[mukica]

 

Um in razum, ter pogum!


sofi

[Sofia-Del_Sati]

ok, da ne bo tako scary zgledalo in izpadlo, kot da moraš na bungee jumping z gumico za lase;

karkoli, kar ti predstavlja težavo, izziv, odpira vrata strahu ipd., si tisti dan reči, da BI TO RADA NAREDILA.

ko spoznaš, da bi res to rada naredila, SI RECI, PA BOM!

nato se začne OPOGUMLJANJE, DA ZMOREŠ, DA TI BO ŠLO, DA SO STRAHOVI SAMO V TVOJI GLAVI, DA JE TO IRACIONALEN STRAH IN DA JE VSE OK... NE BOŠ UMRLA, NE BOŠ SE OSMEŠILA, NE BOŠ PADLA ITD.,

in najpomembnejše:

TO BOŠ STORILA, ČE PA NE BOŠ, PA TUDI NE BO NIČ NAROBE. PA DRUGIČ!

S tem si daš možnosti, da se imaš rada in si vseeno zaupaš, čeprav danes nisi zmogla, si pa vsaj v mislih probala. naslednjič bo morda isto. še naslednjič boš morda že storila pol izziva ali celega, vseeno, važno je, da delaš na tem in da se ne izogibaš, ne greš pa tudi z glavo skozi zid kot tele, ko pa imaš zraven zidu stiropor, ki ga boš lažje zlomila s pravo taktiko 

torej, važno je, da poskušaš, načrtuješ, se bodriš in umirjaš, predvsem pa se ne siliš in si daješ upanje in pogum za naslednjič!

samo to!
---------------

v mojem primeru je bilo po tistem Green mile, tko, da sem si rekla, da bom sama šla in ne, da me bo kdo prosil, da grem, kajti tako me s tem prisilijo, da moram iti, pa čeprav sem pripravljena ali ne, in se bom že počutila "ogrožena"....me bodo že push-al v strah in grozljiv svet..... ko pa sem se enkrat sama odločila in par tednov kar sama pograbila mapo in šla gor, je do šteng še šlo,...., potem pa dihanje, in počasna hoja do gor, da se umirjam, pred vrati sem postala, dihala in si rekla: zdj pa kar bo, bo in grem (tukaj sem poskušala čim manj ciincat in razmišljat, ker bi me že zapopadel strah in bi zbežala dol). tako sem ta strah dolgo cajta obvladala ; danes, ob ad, in premalo helexa, sem se znašla, da moram iti gor... sem samo globoko zavzdihnila in si rekla: prav, pa gremo! saj bo! samo sproščena moram biti. in je uspelo, seveda z nekaj ukane (veliko se z ljudmi pogovarjam, da ne nastana tišinna in me potem gledajo, ker me to iznervira - češ, ocenjujejo me, gledajo me, smotana sem ipd.!).


Lp SOfie

[mukica]

danes zjutraj bila peš sama v trgovini in en krog okoli....2km
lp vsem in čimveč uspeha


julija tvoj stavek DA SI NE POSTAVLJAŠ VISOKIH CILJEV,ja to je problem  pri meni ker bi rada vse naenkrat(ne vem kako se citira drugače bi ga dala v okvirček haha),kot da z malimi koraki ne morem biti srečna,tako da se zdaj prav trudim pri sebi,da sem z malimi koraki zadovoljna,ker drugače si lahko skozi nesrečen....

[_LiMoNcA_]

Js sm bla pa 2 dni nazai iz kulegom na kavi sm tm sedela 2 ure pa pouno folka blo pa me ni nč grabilo ne tesnoba ne panični sm se počutla čist tko flegmo sproščeno use blo gl  Pa sm bla tko vesela k ponavad sam da vidm ful folka me že use zvija

[Slavka]

Mukica  vidiš, da napreduješ...celo sama že opaziš napredek  Poznam občutek, ko bi človek rad naenkrat vse rešil...takoj zdaj....kot kakšen trmast otrok, ki se mu ne da dopovedat, da vsega pa res ne more dobit. Pa si večkrat rečem: "Kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni" ... in še res je tako... 

Muki, odlično ti gre...pa zapomni si, da se ne obtožuj, če pride kdaj kakšen dan, ko se ne počutiš najbolje, ko ne zmoreš... ker tako kot pride, tudi mine in potem greš z novimi močmi naprej 

Objem od mene 

[mukica]

kdaj te že neha grabit,ko kam greš?kdaj začneš hoditi sproščeno okoli?
no pa saj moram biti zadovoljna s abo ker se mi življenski prostor že širi...

ps drage moje babike,ki me spodbujate(nisem zasledila na mijem postu nobenega predstavnikam.spola),moram vam povedat,da imam jutri zadnji dan porodniške,še tri tedne dopusta potem pa v službo...

[marina]

Mukica

tebi se izteka porodniška in zdaj te vse skupaj skrbi..pa boš tudi to zmogla

Jaz pa jutri grem v porodnišnico..
pa še imam vedno tesnobe in strahove in vse skupaj

Ampak se veselim da bom končno imela b :-*ebiko

[Toja]

Marina....SREČNO...pa ne pozabi nam javit....

[alexx]

Jej...sporoči nam takoj ko boš lahko. Srečno mami. 

[_LiMoNcA_]

waaaa marina sm ful vesela zate,nič te nesme tesnoba obiskat boš vidla da bo vse ok,samo upam da bo porod čim prei končan in da se ti sinček ali hčerkica rodi zdrava 

[mukica]

marina srečno ti želim vse bo dobro in javi ko prideš domov...

[marina]

Dragi moji

vsem v am iskrena hvala za podporo do sedaj
Veliko mi je bilo v pomoč, da sem vas brala v težkih trenutkih.
Še vedno nisem kot bi morala biti, ampak se mi počasi le popravlja.
Zdaj sem 35 dni na Cipralexu, še vedno sem nemirna in mravljinčasta, včasih težko
diham...
Ampak verjamem, da bo po porodu še boljše.
Vsem vam želim vse dobro, jaz pa grem po svojo deklico

[mukica]