nad paniko brez tablet?

[Juncek]

 

JAZ TUDI NAVIJAM ZA VSE NAS!!!!!

[Juncek]

Se obljuba, ki dela dolg, literatura:
Anxiety, Phobias and Panic, Reneau Z. Peurifoy, ta je meni osebno najboljsa knjiga
Beating Stress, Anxiety and Depression, Jane Plant in Janet Stephenson
Orodje za anksiozne motnje (drustvo DAM)
Kratek program Kognitivno vedenjske terapije v 7 korakih (drustvo DAM)
Odvladajmo anksioznost (drustvo DAM)
Premagovanje anksioznosti za telebane (drustvo DAM)
Najmanj kar bi morali vedeti o stresu, Aleksander Schmidt

[marina]

Gašper hvala za vse!

Tudi jaz imam podobne simptome, bolj dušenje in razbijanje srca in mi je fajn videti da si zmogel brez tablet

[adelaide]

Nauci se vaj za relaksacijo (dihalne vaje, stetje ob dihanju in podobno), takrat ko gres pocivat jih izvajaj (kaksen avtogeni trening tudi), ne pretiravaj, pa naj te ne skrbi, ce ti pridejo se vedno misli, moras se naucit neodzivati se na njih in potem gredo kar same od sebe, jaz tega nisem znal, sedaj sem se pa naucil, sam to moras pocet, ko se pocutis dobro, ko si pa anksiozna se pa ne smes borit z anksiozo, ampak se naucit sprostit, da ona pac je tukaj, del tebe, sam da bo pac odsla in se cim manj ozirat nanjo, zavedat se, da ti ne more storiti hudega, pa tudi trajati vecno...

Se strinjam,nekje sem prebrala,da so misli kot ''huligani'' na otroskem igriscu,ki ustrahujejo manjse otroke od sebe.Lahko se odzoves na 3 nacina. Lahko se ob ustrahovanju zjoces,stisnes v kot in se bojis. Lahko se postavis za sebe,se jim upres,poves,da se jih ne bojis. Lahko jih pa preprosto ignoriras,kot da jih ni. Od nas samih je vse odvisno, kako bomo odreagirali na dolocene situacije.

[Juncek]

Ja tako je, to si prebrala v Orodju za boj z anksiozo DAM drustva, zelo dobri napotki.

Drugace pa moj dnevnik za danes...

Nedelja 3.7. Kar pa je sledilo v nedeljo zjutraj pa je po eni strani za pozabit po drugi pa biti ponosen na to. Na moji lestvici strahov je kot najhujsi in najbolj morec ocenjen premagovanje macka, ki ima stopnjo strahu 10 in je polek nekaterih, za katere predvidevam da bi bili lahko problem in mi jih se ni uspelo izzvat, do sedaj bil edini neizzvan. Od danes naprej je bil izzvan prvic in njegova stopnja se je zmanjsala za dve in sicer na 8. Dogajanje se je pricelo ob 7.20 ko sem odprl utrujeni ocesi, saj sem sel spat sele ob 3.40, zaspal pa po vsej verjetnosi sele po 4.00 uri. Ko sem pogledal na uro sem v trenutku vedel, da to ne bo v redu, kar je sicer narobe, ampak tudi moje pocutje ni bilo v redu. Od alkohola popitega na poroki me je bolela glava, v zelodcu sem obcutil slabost, utrujenost od premalo spanca, skratka, pocutje na splosno slabo. Takoj so sledili simptomi panike, saj se mi je prvi panicni napad zgodil v enakih okoliscinah, samo da je bil ponoci. Nemudoma sem moral na WC saj mi je zelodec, v katerem sem cutil neznansko slabost verjetno se hujso zaradi anksioze pritiskal na mehur in crevesje, na Wcju so se priceli se bolj stopnjevati simptomi, ki so bili ze takoj prosotni predem sem vstal iz postelje in sicer hudo razbijanje srca, neznanska slabost v zelodcu, mravlincenje rok in nog, potenje rok in nog, potreba po zraku je bil neznosna, hotel sem dihat mocno in hitro pa vem da ne smem, non stop obcutek, da ni dovolj zraka in dusenje, eden od fiaskov, ki ga ustvarjajo mozgani s svojimi laznimi alarmi. Pricel sem razmisljati o pomirjevalu, po katerem do sedaj se nisem posegel, Helex je vabil in mi nudil hitri izhod iz sile, vendar sem po razmisleku, da je v meni prisotno se precej alkohola pricel dvomiti v njegovo ucinkovitost, polek tega pa potrebuje pol ure, po pricanju koristnikov, da zadeva zagrabi, v toliko casa pa se da z relaksacijo pomiriti simptome, tako da sem pomoc kemicnega orozja kmalu izkljucil iz mojih opcij. Po Wcju sem odsel kot vsako jutro meriti tlak, ki je mi je dal tudi fizicen dokaz, da se nekaj slabega dogaja (164-90), saj je bil kar visoko nad povprecjem, tresenje mi je preprecilo da sem se stehtal, kar tudi naredim vsako jutro, sledila je samo pot v posteljo. V postelji sem se ulegel poleg svojih punc, ki so se spale in pricel z relaksacijskimi vajami, dihanje in stetje od 100 nazaj. Bilo se je tezko osredotocat na stetje, saj me je panika z vso svojo mocjo napadala, vendar sem nekako uspel priti do nicle, sledil je napad panika kaj sledi potem, za niclo, vendar sem se trudil se naprej dihati umirjeno, globoko in pocasi vmes pa si govorir besedi mir in sproscenost. Simptomi so zaceli izginjati eden za drugim, se zadnji, slabost, je izginil mislim da cca. pol ure po zacetku. Lezal sem na hrbtu, sprosceno, blazeno, vendar sem se obrnil in poskusil zaspati tako kot ponavadi ob boku, takoj me je obsla slabost in otezeno dihanje in zopet sem se raje obrnil na hrbet. Se naprej sem izvajal vaje za relaksacijo, predvsem v smislu dihanja in si dopovedoval vseskozi, da je to le anksioza, tudi misli so me posiljevale ena za drugo, prihajale in po ignoriranju odhajale, vendar sledile so si nove in nove, hvala bogu, da treniram odrivati in ignorirati posiljive misli ob sproscanju takrat, ko sem »normalen«, saj mi je sedaj trening super prav prisel v krizi. Po vsem tem sem se kar neankrat pricel pocutiti blazenega in izredno sproscenega. Kasneje me je zdramilo zbujanje hcere, mislil sem da je ura 8.30, a presenecenje, ura je bila ze 9.30, ne vem kam je izginla 1 ura, verjetno sem se pogreznil v spanec, ki je bil tako dober, da se mi je zdelo da je trajal le kaksno minuto. Skratka, danasnji dan se je zacel zelo slabo, pocutje sicer se vedno ni cisto olimpijsko, saj je macek se vedno prisoten, pa tudi za anksiozo se vedno boleham, a vendar je to ena dobljena bitka v vojni, vojna pa se zdalec ni dobljena, z vsako dobljeno bitko pa smo blizje koncu. Sedaj pa sledi sprehod v naravi in obisk mlina s psom in druzino. Upam, da se bom uspel se dodatno sprostit, da za danes anksiozo pospravim dokoncno v kot.

Neprijeten zacetek, srecnejsi konec, vendar dneva se ni konec...

[acna]

Pozdravljeni!
Na žalost se vam pridružuje še ena nova članica...
Moja zgodba je nekako takšna:
Stara sem 18 let in z panično motnjo se borim že približno dve leti, nekaj manj pa obiskujem tudi psihologa. Panični napadi se mi pojavljajo v obdobjih približno enega meseca in trajajo nekje približno dva dni. Nastajali pa naj bi zaradi podzavestnih težav, ki sva se jih z psihologinjo trudili reševati.
Danes sem bila ponovno pri psihologu in mu opisala svoje težave in probleme z paničnimi napadi, ki so danes ponovno na udaru.
Psihologinja mi je rekla, da zdravljenje traja že dve leti in da posebnega napredka ni videti in zato mi je predlagala tablete kot dodatek k psihološki terapiji. V četrtek me je naročila h psihiatru, ki naj bi mi predpisal tablete.
Po vsem tem kar opisujete, me je tablet pošteno strah.
Kaj bi mi predlagali?

p.s. lahko da ste komu že kaj podobnega svetovali, a priznam, da se nisem še prebila skozi vse forume , hvala za odgovor!

[Arwen]

Acna 

strah pred tableti je sicer odveč, a še prej bi se pa jaz isto vprašala, kako to, da ni napredka v zdravljenju - mogoče bi bilo pametno strokovnjaka menjat?

[Slavka]

Acna   pozdravček

Naj te ne bo strah tablet, saj niso tak bav-bav, kot je morda slišati. Res je, da je super, če človek zmore brez tablet, če pa ne gre drugače, je vsekakor boljše pričeti z zdravljenjem, kot pa trpeti v nedogled.
Sicer ne vem zakaj ne napredujeta s psihologinjo, glede na to, da imata terapije že skoraj dve leti? Si nasplošno zadovoljna z njo? Ji zaupaš?

Sicer se da panične napade obvladovati tudi s kognitivno-vedenjsko terapijo, ki nas nauči obvladovati misli, ki sprožajo paniko.
http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=855&Itemid=83

Če boš v četrtek res dobila zdravila, prosi psihiatra, da ti o njih pove kaj več. Tudi z jemanjem prični postopoma, ter bodi potrpežljiva, kajti njihova polna moč se razvije šele nekje po 4 tednih. Torej moraš z jemanjem vztrajati, ker antidepresivi ne delujejo takoj.

Torej...pogumno v nove zmage  

[acna]

Jah napredek je bil tam nekje prve pol leta, saj sem panične napade zmanjšala iz vsakodnevnih na enkrat mesečno. K psihologu me je napotila osebna zdravnica in sicer kot nujni primer. Panični napadi pa naj bi bili zaradi prevelikega pritiska v šoli, kar smo kasneje uredili. Potem pa sem tja hodila še naprej in ji govorila o sprotnih težavah. Kot mi je ona razložila naj bi se stres nabiral v meni, saj sem po naravi taka, da vse potlačim v podzavest in nato naj se bi mi to sproščalo v obliki paničnih napadov.
Naučila me je tudi kognitivne vedenjske terapije...
Danes sem bila spet tam, ker sem imela celo noč napade in tako se je psihologinja odločila, da me pošlje h psihiatru in sicer kot nujni primer sem naročena že v četrtek. Priznam pa, da me je zadeva z tableti kar malce šokirala...
Hvala za hiter odziv

[Sofia-Del_Sati]

Pozdravljena draga acna! 

Po vsem tem kar opisujete, me je tablet pošteno strah.
Kaj bi mi predlagali?

Glede paničnih napadov (jst jih nimam, mam pa gratis anksioznost) sem se udeležila delavnice za panične napade in anksioznost v okviru Dirone d.o.o. v Ljubljani, ki je bila zastonj, in so nas učili sproščanja v okviru telesne vadbe in miselnih vzorcev.

Glede tablet pa ti rečem, da se s svojo os. zdravnico vsakič spomniva moje borbe proti tabletam in napol sprejemanja; muka mi je bilo jemati že samo ad-je (antidepresive), nadaljevala sem z antipsihotikom, zdaj pa imam stabilizator razpoloženja - pa sem še živa! v prenesenem in dobesednem pomenu; zaradi tablet!

tak da, kar lepo zdravi svoje problemčke z ali brez tablet, ali z drugimi metodami - važno je, da delaš na sebi, za sebe! 

lp sofie

[acna]

Mislim, da jih bom poiskusila jemat, saj se mi nekako zdi, da se napadi pojavljajo v preveč predvidljivem časovnem razmaku, poleg tega pa na splošno moje življenje poteka v redu. Ves čas si govorim, da živim lepo in zavedam se da je temu res tako. Šola mi lepo uspeva, že tri leta imam fanta, z prijatelji se dobro razumem in na sploh nekako ne najdem vzroka za nastajanje paničnih napadov vsak mesec. Tudi psihologinja mi je pritdila, da sedaj nisem več v obdobju depresije in da sva to premagali, a panični napadi mi kljub temu ostajajo. Če bi se še vedno počutila depresivno oziroma kar koli podobnega, ne bi začela jemati tablet, saj bi vedela, da lahko spremenim mišljenje in svoje obnašanje. Tako pa trenutno živim popolnoma zadovoljna in zato res ne vem več kaj bi lahko na področju psihoterapije naredila. Upam, da mi bodo tablete končno pomagale premagati paniko in bom lahko tudi takšne dneve kot je danes zaživela v miru in z nasmehom na obrazu!
A vseeno se tablet nekako bojim... Vsi okrog mene so strašno proti...

[Sofia-Del_Sati]

A vseeno se tablet nekako bojim... Vsi okrog mene so strašno proti...

ti se poglavitno zdraviš, ne drugi; za tvoje zdravje gre, ne zdravje drugih.

hočem rečt, da si zaslužiš najboljše v lajfu, tako življenjske stvari kot načine zdravljenja

[Forza]

Ne oziraj se na druge, Acna.

Ti si TI in Ti imaš težave, ki so obvladljive! Če z zdravili pa z zdravili.

Brez strahu!

Meni so zdravila pomagala postati nazaj "jaz", ki so jo panični čisto odnesli. In, ko bo možno - trenutno sem noseča - in če ne bo bolje jih bom spet jemala. Ravno zato, da taki lepi dnevi, kot je bil današnji ne grejo mimo, ampak jih (do)živiš.

 

[trzinka]

acna , nič bat , vse bo OK, zdravila niso noben bav bav. Vsi okoli so proti temu, ker ne poznajo delovanja, ker ne poznajo tvoje težave in ker živijo verjetno v prepričanju, da si malce čez les (stigmatizacija), resnica pa je daleč od tega.
Tudi sama sem imela depresijo in hude panične napade, ki sem jih uspešno rešila po treh letih, zaenkrat jih nimam že eno leto , vendar še vedno jemljem AD in ga bom verjetno morala jemati vse življenje zaradi hude anksioznosti V glavi mi pa zaenkrat vse štima 

[acna]

Hvala vam za pomoč   

[acna]

No pa sem bila v četrtek pri psihiatru. In kaj mi je rekla? Da dvomi, da to resnično panični napadi in da se ji zdi da so to bolj neke vrste blagi epileptični napadi. In sedaj me čakajo preiskave pri nevrologu in CT....
Oh ti zdravniki!  Še sami ne vedo kaj bi se izmislili! Jaz pa letam od enega do drugega kot najhujši hipohonder Ne morem verjet da bi lahko dve leti za brez veze hodila h psihologu ker se nekomu ni ljubilo naredit vseh preiskav na meni...
Niti sama ne vem več kaj mi je, kaj šele oni! Najlažje pa je nekoga, ki je komaj dopolnil polnoletnost in se še ne zna dodobra postavit zase in zahtevat svoje pravice, pošiljat naokoli in ga odslavljat na najlažji način!
JEZNA! 
Vseeno upam, da mi končno nekaj ugotovijo pa naj bo to psihična bolezen, epilepsija ali spet kaj tretjega.... Samo da dobim zdravila in ozdravim!
Pa lep dan še naprej 

[Toja]

No pa sem bila v četrtek pri psihiatru. In kaj mi je rekla? Da dvomi, da to resnično panični napadi in da se ji zdi da so to bolj neke vrste blagi epileptični napadi. In sedaj me čakajo preiskave pri nevrologu in CT....
Oh ti zdravniki!  Še sami ne vedo kaj bi se izmislili! Jaz pa letam od enega do drugega kot najhujši hipohonder...

Ves čas te spremljam in berem tvoje zapise in odgovore, ki so dokaj izčrpni, zato ti sama nisem pisala...

Me pa nekaj moti...nikjer nisem zasledila kako in na kakšen način se pri tebi odražajo simptomi "paničnih napadov", ki jih ves čas omenjaš...
Morda jih malo bolj podrobno opišeš...

Prav je, da tudi opraviš pregled pri nevrologu, da bo ali izključil ali potrdil dig., boš vsaj potolažena
oziroma pravilno zdravljena.

Predvidevam, da se tebi pojavljajo težave zaradi prevelikega obsega dela...to sta že s psihologinjo
ugotovili in delno sanirali...morda pa le nista razčistili vseh vzrokov...ne vem.

Si na dobri poti, ker sama ugotavljaš, da moraš nekaj naredit, pa naj bo to z zdravili ali brez.

Ne bodi jezna, pa tudi hipohonder nisi...

Želim ti vse dobro...

[Ventilator]

nisem bral cele teme, bom pa opisal svojo izkušnjo.

pred leti sem imel več paničnih napadov, vsega skupaj manj kot 10 (in več stanj, pri katerih bi lahko prišlo do napadov pa na srečo ni). imel sem tudi obsesivno-kompulzivno motnjo s pogostimi kompulzijami (dolgotrajno pranje rok, 10krat sem se preoblekel ipd.). največi problem je bil, da nisem vedel kaj je to - mislil sem, da sem nor in seveda je bilo še slabše. eno trikrat sem šel sredi noči do zdravnika in sem dobil neko injekcijo (verjetno pomirjevala, ampak tega mi niso povedali) in naslednji dan so mi pregledali ekg, kri ipd. in niso ugotovili nič. zdravnik mi je enkrat predpisal neke encime za želodec, ker sem pač ob paničnem napadu prejšnji dan bruhal, češ da imam neko gripo ali kaj podobnega. in seveda sem iskal vzroke za to svojo bolezen in si postavljal diagnoze, nisem našel nič, zdravniki pa so me imeli za hipohondra in me mirili, da mi ni nič itd.
potem je pa enkrat postalo tako hudo, da nisem šel v šolo cel mesec. in sem šel h klinični psihologinji (še prej sem šel k psihiatrinji, ki mi je brez pojasnila predpisala antipsihotike in mi postavila napačno diagnozo), tam sem rešil več vprašalnikov itd. postavila mi je bolj natančno diagnozo kot psihiatrinja, v diagnozi pa sem zasledil, da je pregledala mojo anamnezo oz. bolezni, ki sem jih imel pred tem. ko sem videl, da je notri pisalo, da sem v preteklosti že večkrat prišel k zdravniku zaradi paničnih napadov sem bil rešen. končno sem vedel, kaj mi je in od takrat se mi je stanje močno izboljšalo, imel sem samo en panični napad in še ta je bil v nekih čudnih okoliščinah.
ne vem, zakaj mi tega niso prej povedali in zakaj me niso že prej napotili k psihiatru/psihologu, verjetno zato, ker sem bil "premlad", ok. 15 let oz. še manj ob prvih napadih. še zdaj sem jezen, da sem zaradi tega trpel več let, vendar po drugi strani ne bi postal to, kar sem danes. ampak če bi jaz dobil takega otroka v obravnavo, bi mu povedal kaj mu je in povedal, da to ni nič nevarnega, ne pa mu prikrival diagnoze.

enkrat pozneje sem imel podobno izkušnjo. ponoči sem težko dihal in hodil sem k zdravniku, naj me preveri, če imam kako alergijo ali kaj podobnega in seveda ni ugotovil nič, potem sem pa vprašal svojega psihoterapevta, kaj meni o tem in ko mi je pojasnil, da je to zaradi anksioznosti, je težko dihanje izginilo, ker sem vedel, da je anksioznost nenevarna.

tukaj v glavnem poznate svoje stanje in diagnoze zato vam ne koristi kaj posebej, če točno veste, kaj vam je, ampak morda pa kdaj srečate koga, ki bo imel neke simptome in ne bo vedel, kaj so. takrat mu povejte, kaj mu je ali pa ga vsaj napotite k strokovnjaku. nevednost ni blaženost.

aja, še glede tablet: ad-jev nisem jemal, pomagale so mi omega-3 kapsule, dominor, sicer pa imam pri sebi vedno xanax, vendar je to bolj psihološko varovalo - če vem, da ga imam s sabo se počutim varnega in ga v bistvu ne rabim.

[acna]

Moji napadi izgledajo nekako takole:
Sredi naključne noči se nenadoma zbudim. Srce mi začne močno razbijat. Začne se mi vrteti, izgubljati začenjam razodnost. Med samim napadom se počutim kot da bi bila na drugem svetu, vrtijo se mi odlomki iz sanj, ki so vsakič drugačni, a jih po napadu nikoli ne zmorem opisati. Zadnje čase imam tudi privide - iz določenega predmeta ali slike se sestavi nova, drugačna. Občutek imam, da se mi bo zmešalo. Med samim napadom me mravljinči po celem telesu in brez da bi se prisilila se ne morem premakniti. Takšno stanje običajno traja nekje okoli pol minute. Potem se umirim in lahko zaspim nazaj (napadi se vedno pojavijo med spanjem). Potem se takšni napadi pojavljajo v približno enournih intervalih, vse skupaj pa običajno traja tisto noč in še cel naslednji dan ter še eno noč in običajno naslednji dan dopoldne. Napadi me popolnoma fizično izčrpajo. Zelo rada bi zaspala, a zaspim lahko le za toliko časa dokler se ne pojavi nov napad. Tiste dva dni in mogoče še naslednji dan me močno boli glava... Tudi okus se mi izgubi za nekaj dni.

Takšne napade so oni definirali kot panične napade, a jaz vedno bolj in bolj dvomim, da je to res, saj se ljudem panični napad po navadi pojavijo v določeni situaciji in ne v tolikšni meri, potem pa se to ne ponavlja vsako uro in dva do tri dni na mesec... Lahko pa da se motim... Le rada bi, da mi kočno ugotovijo neko bolezen (ja vem čudno se sliši da si to želim!) in da začnemo te napade zdraviti na ta način da se bo stanje začelo izboljševati.
Danes sem dobila izvide iz CT pregleda, ki niso pokazali nič posebnega...