nad paniko brez tablet?

[ijan]

Junček, imaš prav. Nisem več siguren, če so tablete prava rešitev. Ne morem se znebiti občutka, da moja osebna zdravnica ni ravno najbolj kompetentna oseba na tem področju. Kakšna ideja kam se naj obrnem za drugo mnenje (baje so čakalne vrste pri psihijatrih kar dolge > mesec dni)?

[Sofia-Del_Sati]

kadar je nujno, si povsod takoj na vrsti.

jst sm napisala mejl, da nujno rabim posvet, ker se bom drgač fentala (in res bi se), tak, da so me takoj sprejeli.

----------

če lahko sam neki povem glede tablet - kemije:

prvenstveno je, da se pozdravimo - je tako?

sama nisem pristaš kemije, prej narava, in kvečjemu kakšni vit. dodatki. Edini lek sem vzela lekadol, pa še tega 3x na leto.

ob snidenju z ad,.... sem kar dolgo cincala,....... potem probala en ad...... nehala........ nato drugega........ nehala......... dokler mi ni tako dol padla psiha, kot gate debele mame na anoreksični punci....... in ne ker bi bila švoh v psihi - sem tudi sama dala ogromno skozi (prezgodnjo rojstvo, 850 dkg, 3x skorajšnja smrt, vse otroške bolezni prebolela...)......... samo, preveč je stresa dandanes in preveč energije bi šlo za malenkostne uspehe----

------ ko pa imam možnost malo manj energije porabljat v luft za malček več uspeha. Mogoče mi hoče usoda pokazati, da naj tokrat verjamem zdravstvu, saj sem že od rojstva dalje z njimi, zdravniki, v izredno slabih vezeh.

ne vem, vem pa, da če si ne bi pomagala na tak ali drugačen način, bi hitro padla nazaj v temo, že tretjič, kar pa je vsakič težje zlesti iz nje.

s kemijo ne dokazuješ lastne nemoči, kot ne poguma za daljše zdravljenje (po nepotrebnem?) z alternativo, ali obratno - prvenstveno je, da delaš na sebi. kako, je stvar posameznika, cilj pa imamo vsi tukaj na forumu istega.

zakaj bi se matrala, če ni potrebe? če obstaja pot do cilja ali po makadamu ali asfaltu... grem raje po asfaltu. mučenja imam zadosti brez vprašanja zdravljenja, ampak že samo z boleznijo, kaj šele, da bi se še z zdravljenjem matrala - no more!

Pozdravček Sofie 

torej, še enkrat, najbolj pomembno je, da se pozdravimo in zopet zaživimo!

p.s. želim pa vsekakor, da vam rata brez ad. meni ni oz. nisem šla po tej poti. pomembno mi je samo, da mi uspe psiho vzdigniti gor, da se spet začnem smejati in uživati v družbi kot nekoč; pa če bo treba cianid lizat!

[Juncek]

Hm, jaz bi ti svetoval da ne cakas ampak se narocis samoplacnisko, potem ni cakalna vrsta 1 mesec ampak max 1 teden. Se to ti svetujem, da gres h nekomu, ki je specialist na tem podrocju, ker meni je tudi ena psihologinja dala tablete in to je bilo to...sam to ni to, najboljs je, da se vzames v roke, gres na psihoterapijo neglede na stroske...in delas na sebi velik, poizkusaj cim vec hodit ven, na zrak, mislit na naravo okoli sebe, skratka, svoje tezave na internaliziras ampak poizkusaj eksternalizirat, vem da je tezko, trening je potreben!

Najbolj ti zaenkrat svetujem, da obisces strokovnjaka na podrocju anksioznosti! Jaz sicer nebi sedaj reklame tukaj delal kdo je to, se pa najdejo, malo poisci na netu...

 

[ijan]

Hvala Junček in Sofi za nasvet. Saj nebi toliko tarnal samo mi še res nikoli ni bilo tako hudo in, če pomislim, da bo takšno stanje vztrajalo še kak mesec...niti nočem razmišljat. Sofi, ti verjetno uporabljaš AD-je, kako je s tem? Me bo res držalo cel mesec?
Preden sem začel z tabletami sem lahko vsaj spal, pa tudi paniko in tesnobo sem lahko nekako kontroliral. Zdaj, po 4 dneh jemanja zdravil pa ne morem spati, tesnobe in strahu pa se tudi ne morem otresti.
Mater, če se tu ven rešim, pol pa ni ovire v življenju preko katere nebi mogel.

[Sofia-Del_Sati]

ijan, ja, jst mam asentro, do sobote sem 1 teden jemala 50 mg, pol pa nadalje 100, sam ne vem, kdaj bom prešaltala na 200, ker mi zdr. pravi eno, psih. je na dopustu, moji živci in strah pa drugo trdijo.

glede str.uč. je pa tak.... če si se pred ad hotel 5x ubit, se boš z ad in njihovimi str.uč. hotu 10x. ... ja, prvi mesec ali dva je hudo, potem pa je čas za  . zato je v začetni fazi dobro z ad jemati helex, kar pa jaz pri prvi terapiji nisem in sem 2,5 mesca brez helexa, in valda ni šlo; sem opustila ad, a ravno mi je pomagalo pri depri, da sem že čutila kot človek in ne kot jeti; malo bi počakala, pa bi mi pomagalo še pri anksi, ker pa je le ta bla preveč huda in tudi zdr. ni hotela višati, takrat pa sem mela še bullshit psihiatra, sem se odločila za finito z ad.

pa je bla spet čez neki časa tema!!

no, zdj sm se odločila do konca vztrajati, imam pravo terapijo, torej ad in helex, ne samo ad, drugo psihiatrinjo in to je to. zaenkrat mi še znese v službo hodit, ko pa mi ne bo, bom pa brez slabe vesti vzela bolniško, dokler se ne pocajtam oz. dokler ne primejo ad v celoti. prvo zdravje, potem služba. tam te itak ne cenjo, torej, zakaj bi zdravje prodajala zastonj?!

lp sofie

p.s. aja, značilno je, da imaš poleg telesnih str.uč, tudi tiste psihične, ravno zaradi katerih si se odločil za ad, da so ob začetku jemanja ad povečani; se pravi, misli o samomoru se povečajo, anksioznost,.... - ampak vedi, da to mine in da se telo pripravlja na dodatne srečkote v glavi!!!

[Juncek]

Sofia, jaz sicer ne poznam tvoje diagnoze, ampak bolniska ni ravno najbolj pametna poteza, s tem priznas poraz bolezni, hkrati jo se hranis, kakor jaz vem, moras it v sluzbo, moras narahlo ampak resnicno narahlo izzivat bolezen, moras si dokazovat, da ne umres od anksioznosti, ce pa gres na bolnisko, si si pa priznal, da te lahko spravi v disfunkcijo...

Jaz sicer ne vem kako hudo anksiozo imam, meni so se napadi prvic pojavili pred 10imi leti, pa so kmalu izginili, sam takrat sem skoz zural, pil in se zabaval, sedaj imam pa druzino in umirjeno zivljenje in se je zgodba zacelo ponavljat, s tem, da sem vsa ta leta uzival THC...vcasih mal vec vcasih mal manj, vcasih nic...ko me je THC zacel spravljat v tesnobe, sem nehal koristit travo, ki mi je pomagala pri spanju, potem so se pojavile nespecnosti in kmalu zatem prvi panicni napadi...kot nam je vsem znano tudi urgence sredi noci, in vsi najbolj grozni obcutki, torej da me bo pobralo zlo kmalu, nikdar pa nisem imel samomorilskih nagnenj, prevec sem se v zivljenju boril, da bi sedaj to vse zavrgel...pa en da imam velik, velik sem imel pa velik izgubil, pa se zopet vrnil na znosne razmere in tako...pestro, skratka, da se vrnem k bistvu, vem samo to, da sem dovolj hitro ocitno odreagiral in se zacel ukvarjati s svojimi stanji...in jih uspevam drzat za zapahi. Ko imam intervale po 7-14 dni panicnih napadov dnevno oziroma veckrat dnevno, jasno je grozno, verjetno tako kot v sem nam, sam potem ko mi je pa malo bolje, grem takoj delat na tem, brat, delat, izzivat, dokazovat si...skratka, ne pustit se anksiozi, pa pridejo potem slabi trenutki, anksiozni, depresivni, ampak tako kot vsem drugim, tudi tistim, ki nimajo anksioze.

Skratka, imam obcutek, da sem se pravi cas nekako uspel zacet delat na tem, da me ni potegnilo v vrtinec, ker vem kako je, ce se ti to dogaja. GROZNO! GROZNO! Bil sem tik pred tem da zacnem z ADji, ki jih imam doma v omari in Helexom, sam sem si vedno znova rekel, ne, ne, ne...moja partnerka mi je rekla, da ce bo slo tako naprej, da mi drugega ne preostane, pa je tudi proti njim, pa sem si sel se eno knjigo kupit...pa delam po njej, drugace odlicna knjiga, sicer v anglescini, sam najboljs kar sem do sedaj prebral, napotki krasni, super pomagajo, resnicno pomagajo, ampak na tem je resnicno treba delat ko ti je malo bolje, ker to lazje pocnes...pa tudi to gradivo, ki je na tej strani drustva je dalec od slabega, super je, s tem sem zacel...

Skratka, kot sem ze napisal v nekaj prejsnjih postih, treba je res velik sam delat, sicer je tudi od karakterja odvisno...sam clovekov um je res zmozen neverjetnih zadev, tudi anksioze...med drugim, kar ne mores verjet, kaj ti lahko mozgani nardijo, tudi na fizicno pocutje, pravi mali pekel, ampak to je samo odziv mozganov na drazljaje, ponavadi kar drazljaje, ki izvirajo iz nas samih, brez realne osnove...je pa zadeva zlo kompleksna, torej povod do tega zna bit zlo kompleksen, tako da to je pac za strokovnjake...

[julija30]

Gašper ,kaj naj ti še rečem  ,se ravnam po tebi. Delam take stvari kot ti in zaenkrat mi uspeva!!!!
 JES,JES , sem prav vesela da si tukaj na forumu,en brez zdravil,veš jaz tudi mislim da človeški um,možgani zmorejo marsikaj,nevrjetne stvari,ki si jih mi še misliti ne moremo!
Gašper ,te bom sigurno vprašala za kakšen nasvet!!! Če boš seveda dovolil!
kar tako naprej!!! go,go 

[Juncek]

Seveda, rad delim svoje izkusnje, bi se raje tako izrazil, ker ni nujno, da bi to definiral kot nasvet, morda za nekoga tudi je, morda pa nekomu ne pomaga.

Upam, da niso tistih na ADjih sedaj zavistni zaradi naju, jaz bi si za vse zelel, da se ravnajo po svoji vesti, pa da jim pomaga, pa naj si bo to s tableti ali brez, rad bi pa sporocil vsem, da se DA TUDI BREZ NJIH! V Ameriki se panicna motnja zdravi skoraj izkljucno brez ADjev s terapijo, torej v 90% primerov in zdravljenje je uspesno in ucinkovito.

Jaz upam da ostali ne jemljete najinih izpovedi kakor hvalisanje, ker ni, ker tole je borba in trud in veliko vlozene veliko energije in angazmaja, hocem povedat, da se da tudi tako, da so moznosti in da se da tudi drugace...poskusam sicer predstaviti kako...sam ni enostavno...

Julija, jaz sam upam, da bodo koga najina pricanja vzpodbudila in da bo sel po najinih sledeh, to je meni cilj in zelja!

Jaz anksiozo jemljem kot nekaj dobrega, kar se mi je zgodilo, zacel sem zopet zivet, ne za druge, zase, sedaj si vzamem cas zase in najblizje, ne pijem vec alkohola, prenehal sem z drogami in kajenjem cigaret, zacel sem zopet z aktivnim zivljenjem s sportom z aktivnostmi, delam samo 8 ur in nic vec...skratka, zacel sem se cenit in zivljenje, ki ga zivim, kakrsnokoli pac ze je, je moje in naj bi bilo lepo. Dobil sem opozorilo, da ne zivim pravilno...ce nebi dobil tega opozorila, bi tako zivel se bodocih 20 let in potem dozivel infarkt pri 50ih (se vedno se lahko to zgodil) ampak do takrat bom zivel zivljenje in ne bom pustil, da odide mimo mene, kot se je to dogajalo zadnjih 10 let.

[julija30]

Gašper ,ne ,jaz se sploh ne mislim hvalit,tukaj smo vsi enaki z istimi problemi,tukaj imam veliko dobrih prijateljic,ki so  pač segle po tabletah ,ker drugače ni šlo več,tudi sama ne trdim da ne bo pri meni kaj drugače,ne vem,za zdaj pa se izogibam tablet in rečem lahko da mi uspeva. Vidim pa ,ko sem že enkrat napisala,da imamo probleme in enake simptome vsi tukaj,brez tablet ali s tabletami,. Določena oseba na forumu jih jemle že 3 leta,a simptomi so ji ostali ,od omotice in tesnobe naprej,spet druga 8 let,pa se še vedno bori z omoticami in tesnobo. Jaz imam veliko volje,veliko,trmasta sem ko ne vem kaj,boriim se že celo življnje,točneje od mojega 10 leta,pri 23 sem imela 1 panični in tesnobo,pa je šlo vse skupaj nazaj v 2 mesecih,bil je mir do lanskega novembra,res pa je da imam zelo,zelo stresno življenje,nič ne naredim za sebe,,oz. nisem,izčrpana sem bila do konca,in zdravnica je rekla da je zaradi izčrpanosti,prevelikih skrbi in razdajanja za druge,par smrti v družini,invalidnost tašče,..... joj koliko bi lahko še naštevala, prišlo do tesnobe -anksioznosti. Napisala mi je escitalopram teva in helex,imam doma,vendar jih samo imam. Moje stanje od novembra do zdraj je veliko veliko boljše,ostal je občutek omotice,občasno občutim nerealnost,majava tla,če je bilo straha prej za 100%  ,ga je zdej ostalo 30 % ali pa ga sploh ni. To govorim za slabe dneve.
Veliko prebiram knjige ,tudi jaz vidim da je tesnoba ozdravljiva v 90 % brez zdravil,res da traja malo dlje,je pa fora v tem da se takoj začneš spreminjat in delat na sebi. Veliko je borbe in truda,ogromno.
To je moje mišljenje.Jaz nikomur ne želim da bi bil tesnoben in že večkrat sem omenila,da bi se vsi mi morali spoznat v drugačnih okoliščinah ,da bi bili vsi ok in zdravi. Vsem želim samo to,da smo ok,z zdravili ali pa brez!!!!!! Punce in fantje tukaj gor,veliko mi pomenite,hvala za vse nasvete in pogovore,veliko ste mi pomagali in mi še boste ,upam vsaj !!!  Vsem želim samo dobro!

[Juncek]

Jaz imam veliko volje,veliko,trmasta sem ko ne vem kaj,boriim se že celo življnje

Tole mislim da je kljucnega pomena, pac eni so fighterji, eni pa morda niti niso vajeni tega...bravo skratka, super da ti gre tako. Jaz moram tudi rect, da mi je pa strah popolnoma izginil, ostalo je samo se nekaj simptomov, ki pa jih takoj ko se pojavijo, poskusam anulirat z relaksacijo in ostalimi prijemi obvladovanja.

Super skratka! Upam da bodo ostali tudi poizkusali s temi metodami!

[marina]

Zdravo

ko sem jaz zbolela pred 12 leti, sploh ni bilo pri nas nobene možnosti..prvo da som mi ugotovili kaj mi je, nato pa seveda adji.
Ki sem jih leta jemala.
Zdaj se bojim, da sem že tako zakoreninjena v tem, da brez njih ne bo šlo..
Bila sem zdaj med nosećnostjo brez, pa evo, totalni kreš.

drugače sem zelo aktivna, ves čas si kaj berem, ukvarjam se s športom...

Mogoče bom po porodu poskusila še  ekrat brez

[julija30]

Marina,če bo šlo bo,če ne pa se ne muči. Volj aje tista,jaz jo imam ,sem trmasta,ampak danes pa če bi mi nekdo rekel evo tuki imaš tabletko ki ti bo 100 % pomagala pa bi jo mogoče vzela! Nikoli ne reci nikoli.

Nobena stvar o pa ni 100 % ne ena ne druga.
Upam da bomo vzdržali,samo to upam. Vsem želim da bi bili dobro.

[marina]

Julija točno tako.
Veš nikoli nisem imela podpore od partnerja in niti nisem vedela za kako psihoterapijo.
Hvaležna sem bila da so mi čez leta dali pravi ad in sem bila ok.
Sem probala nekaj prekinit vmes..pa ni šlo.
Veš moje življenje je en velik stres, in zdaj po porodu, če se malo umiri, bi probala brez, če pa ne bo šlo pa bom jih jemala dalje...
Samo da živim koliko toliko normalno

[Juncek]

Jaz bi morda samo k stresu se nekaj primaknil, kot sem razbral imamo pac vsi tezave s tem, kar je tudi dokazano eden najvecjih triggerjev pri anksiozah (panicni motnji). Jaz sem imel vrsto let obcutek, da ce ne bom delal 12 ur na dan in se sekiral in skrbel za vse da je tipi topi, da me poslovni partnerji ne bodo vec cenili, mi ne bodo dali vec dela, da bom propadel itd...prebral sem si pri prvem valu panicnih napadov knjigico, kako premagati stres, takrat se nisem vedel nic o anksiozah in podobnem, mislil sem, da sem dozivel kolaps zaradi stresa, kar je tudi res...verjetno pa ni bil stres edini razlog, razlogov je se veliko, nacin zivljenja, osebnost (karakter) in osebnostne lastnosti, traume...itd...itd...

Skratka, po prvem valu napadov, sem se zacel ravnat po tisti drobni knjizici in bilo mi je bolje, brez terapij, brez tablet, samo ukinjal sem stres iz zivljenja, besedo MORAS! sem ukinil iz poslovnega zivljenja in iz sluzbe...moras samo lulat, kakat, pit jest...pa se kaj osnovnega in nic drugega, ostalo kar je je tisto, kar je dobro za nas, kar je slabo za nas...in to je po vecini vse izbirno...in ne nujno...davcna ni se nikogar obesila zaradi neplacevanja, banka tudi ne...itd...skratka, ce ima clovek sluzbo dandanes je sicer super, sam da mu pa ta sluzba predstavlja stres, posledicno anksioznost...panicne napada itd...pa ni vredno da jo imas, potem je bolje da si doma, ali pa da cistis WCje, kajti to te na koncu spravi v grob...kaj imas povem od vsega tega? 1x1 m prostora, 1,5 m globoko pod zemljo...A JE VREDNO?

Moram rect, da ko sem vsem rekel, da beseda MORAS pri meni ne obstaja vec in da ce zelijo kaj, da bodo pac morali pocakati, toliko kot je potrebno, kajti delam samo 8 ur, PON-PET in nic vec...postal sem iskren, povem kot je, javljam se na vse telefone, pa najsibo se tako hudo...ampak zaceli so me spostovat, nic manj dela nimam zato, cene niso nic manjse zato, skratka, nic ni slabse, samo boljse...

Vcasih si ne znamo predstavljat, kaj bi bilo ce bi nekaj...predvsem nekaj naredili zase...ampak verjetmite mi, karkoli naredis zase je boljse kot pa da se ubijas za druge, pa kakrsnekoli posledice bile!!!! Pa ne govorim da moras bit egoist, za bliznje naredit karkoli ni nikoli tezko, sam ne pozabljat nase, anksioza nas spominja, da nismo korektni do sebe!

[marina]

Ja res je
jaz sem živi primer : zmeraj vse požiram.

Me pa res zanima tvoj način in bom probala, po porodu...Zdaj imam še dva tedna, zdaj ni pravi čas za to saj veš ža strah pred porodom in vse to.

Drugače pa bi ti bila hvaležna, če mi malo opišeš po kateri knjigici delaš.

Sicer pa te občudujem, vse vas, ki ste brez zdravil!

M

[Juncek]

Ko bom doma, bom napisal vso literaturo, ki sem jo prebiral sam, predvsem moras pa se poslusam samega sebe, kaj potrebujes, res je tezko ko si depresiven in anksiozen slisat kaj rabis, pa tud takrat ko ti je lepo, tvoji mozgani tega ne zaznavajo, pac pomanjkanje kemoreceptorjev...ponovitve so pomembne, torej vaja, trening...na 100 m tudi ne more vsakdo tect pod 10 s, lahko pa tisti, ki velik trenira, nekateri nikoli...

Porod je pa poglavje zase, porod tako spremljajo depresije, strah pred porodom, poporodna depresija...itd, moja partnerka je tudi sedaj noseca, ako da vem kako je to, eden anksiozen eden nosec pa eno dete doma 11 mesecev staro...)) skratka, super kombinacija, samp na sreco si nudimo podporo, vcasih se tudi skregamo...ampak naceloma vedno drzimo skupaj in potem je vse lazje...pa tudi pogovarjamo se o teh tezavah veliko...zelo pomembno je skratka si najti partnerja za premagovanje tezav, da skupaj bereta literaturo, da je polek tebe nekdo, ki gleda z jasnim pogledom, ne z mracnim depresivnim pogledom...

Pa morda mi brez tablet nismo nic posebnega, hvala sicer za obcudovanje, ampak jaz sem preprican, da ima vsakdo moc v sebi, samo stimulirat jo mora da pride na plano, to je pa tisti najtezji del, kajti z mocjo pride samozavest, s samozavestjo pride samospostovanje in pogum z vsem tem pride pa dobro pocutje in bye bye anksioza!

[Juncek]

Pa se ena zanimiva, ogromno je bilo prijav na forum v zacetku letosnjega leta...vsakega ko mal pogledam je skoraj da zacetek 2011, zanimivo, zanimivo bi bilo videti statistiko prijav, ker bi marsikaj povedalo, zima se bliza koncu, po praznikih, morbidno vreme zunaj, utrujenost, tezave vseokoli nas...itd, tudi pri meni se je vse zacelo marca letos...pac drugic...ocitno smo takrat najbolj ranljivi...

[julija30]

Ja se strinjam z Gašperjem oz. Junčkom,ne vem ali te lahk še imenujem Gašper?

Ok,sem isti primer kot ti ,delo,delo,delo,če ne bo bo konec,veš ampak jaz sem še vedno taka,in to me še vedno dela anksiozno,stres,stres,polnim,polnim,buf,poči.Si vzamem dan ,dva,pol pa spet isto. Prihajam počasi iz tega kroga. Počasi a vztrajno. Moram še spremenit določene stvari ,zato si se kot iz nebes prikazal ti Gašper,ki si brez zdravil in se uspešno boriš. Volja je tista,borba in moč. To je to.
 Marina,jaz tudi vedno vse požrem,,vedno sem jaz tisti drek ki mora vse nartedit,vse uredit,cel dan samo za druge. Seveda telo je pokazalo je je dovolj,dovolj je bilo polnjenja,zdaj je čas za odvažanje odpadkov.

Gašper pri nas je tudi firma,mož dela cele dneve,in tudi on ima tesnobo,samo jaz sem veliko bolj čustena od njega. Ko ima dovolj ,pride domov,se uleže in to je to in jaz ga občudujem,ker če se grem jaz uleč imam tako slabo vest da en morem povedat. To je napaka. Vem kje so napake,vem kako bi mogla delat,enostavno pa včasih ne zmorem tega. Ker pa sem trmasta že nekako gre.
Poleg imam taščo in tasta ki sta oba bolj pri invalidih,ker je mož edinec,je še večja kriza. Lansko leto dve smrti v družini,tast operacijo,otroci ogromno obveznosti,firma,stranke,računi,..... vmes sem skrbela za taščo ki je na vozičku,veliko besed preveč iz njenih ust,za njih sem en drek,ko je treba pomagat pa sem zlata.Za piko na i pa mi je umrla mami aprila v štirih dneh po diagnozi raka. Odpoved srca, . Bile smo  najboljše prijateljice,skup smo živeli v isti hiši,bili skupaj,stara je bila 60 let. Vse te zadeve so še poslabšale zadevo,zdaj je vse na meni. Hiša,dom,vrt,firma,otroci( ker je mož zapolen cel dan ) ,vse je na meni. Računovodstvo,komercialal,joj ,kaj bi lahko še naštevala,potem pa klici tašče in tasta kdaj pridete,pa smo vsaj 2 x tedensko tam. En kup besed,nepotrebnih......

boriti se je treba zase! Zato imam tako voljo. Ne bodo me vrgli iz tira,čeprav so me že,ampak se ne dam!

Anksioznost-tesnoba, ja strah in groza za mene.Najhuje je ko imaš občutek  omotičnosti ko se tla majejo ko hodiš,ko imaš občutek da te nekam vleče,ko imaš občutek nerealnosti,..... raje bi videla da me bičajo,to sem že velikokrat napisala in res tako mislim!

Gašper kakšne simptome pa imaš ti,seveda ko pridejo?


Poslušati je treba samega sebe. Pomagati najprej sebi,šele nato boš lahko pomagal drugemu.

[Juncek]

Jaz imam pa bolj kardio simptome, razbijanje in preskakovanje srca, otezeno dihanje, dusenje, slabosti v zelodcu, pomanjkanje apetita, ti so najhujsi, potem pa se vse ostalo, obcutek nerealnosti, odsotnost, mravljincenje, znojenje...sam ti pa niso meni tako moteci, vrtoglavic pa na sreco nimam, mislim da edini od simptomov, ki skoraj da ni prisoten.

Ja vidim da si zelo zasedena in zaposlena...to bos morala mal pomirit zadeve...prevec je to za enega, saj pri nas je tudi tako, damo da pac nimamo se tasce in tasta, pa smrt je bila pri meni prisotna lani konec leta ko mi je umrl dedek, s katerim sem prezivel veliko in pa moj eden boljsih prijateljev (infarkt precej mlad clovek, kar me je se dodatno zdramilo, isto projektantsko firmo je imel kot jaz, veliko sva sodelovala).

Nauci se vaj za relaksacijo (dihalne vaje, stetje ob dihanju in podobno), takrat ko gres pocivat jih izvajaj (kaksen avtogeni trening tudi), ne pretiravaj, pa naj te ne skrbi, ce ti pridejo se vedno misli, moras se naucit neodzivati se na njih in potem gredo kar same od sebe, jaz tega nisem znal, sedaj sem se pa naucil, sam to moras pocet, ko se pocutis dobro, ko si pa anksiozna se pa ne smes borit z anksiozo, ampak se naucit sprostit, da ona pac je tukaj, del tebe, sam da bo pac odsla in se cim manj ozirat nanjo, zavedat se, da ti ne more storiti hudega, pa tudi trajati vecno...

[julija30]

Hvala ti za vse nasvete,zlat si res! 
Veliko stvari bom morala spremenit,to vem in upam da bo uspelo.

Od prvega paničnega napada je pri meni minilo 8  let ,takrat sem se hitro pobrala,zdej pa traja,AMPAK!!!! se izboljšuje!!!
DRžim pesti za vse,samo da nam uspe!