nad paniko brez tablet?

[julija30]

Limonca te bom poiskala na facebooku. Pa le drži se,¸če ti je hudo piši,lahko tudi na zs,ni panike sploh.
Delati svari ki nas veselijo v tem je fora.
Ljedem ki pa nimajo panike,tesnobe in depresije pa je čisto brezveze razlagat ,ker ne vejo kako to zgleda,mislijo da si nekaj zmišljujemo,vem kako je.
Mi pa trpimo ko ne vem kaj,na zunaj pa nimaš kaj pokazat. Smo čist ok,v resnici pa bi se najraje zabubili nekam,vse skupaj poslali v tri krasne,izginili,naj nam dajo sam mir,naj nas imajo radi,naj nam pomagajo,in ali nas je res tako zelo hudičevo težko razumet? Nekaterim se to da dopovedat nekaterim ne!!!
Piši Limonca

[LiiMoNcA]

Sofi ,smo zmenjene glede imena.  
 
Veš ,v mislih nimam oseb- za butanje hehe , Jaz sem premalo sproščena,zato bi mi neki v tem smislu zelo prav prišlo.
Jaz mislim da za vsako ritko palčka raste,zato pustim da narava opravi svoje. Veš včasih pa moraš tudi kaj zinit. Jaz sem bila tak miren človek,vsi so lahko hodili po meni,samo vsaka kanta se enkrat napolni do vrha,potem je konec in pristaneš tuki kjer sem zdaj jaz. Tesnoba,izčrpanost. Pozabljam nase,vse za druge. Pa začnem že drugače delat in mislit,pa se spet kej takega zgodi in evo spet vse po starem. Se moram  upreti,sama sebi in drugim!

Pri meni je isto blo, usi so po meni hodli, dobra sem bla sam takrat ko so kej rabl potem je bla umes še spolna zloraba use skup me je uničl zdej sm pa dobesedno kot robot, okoli sebe imam zid, povem ljudem kaj me moti sem dobesedno naivečji hudič (kaj nebi bla, če me niso navajeni da nisem več k metlca), ampak vseeno sm ponosna da sm taka kot sem, tut v družini starša in sestra po kerakterju so vsi mirni pa nežni jaz pa ostra ampak tudi vem zakaj sem taka in se tudi ne krivim za nič ker enostavno pri 12 letih se nisem mogla nobenmu upret da nebi prišlo do depresije  zdej pa poskušam čim bol na sebi delat pa misli u pozitivno smer usmerjat mam pa ful en odpor pr fantih pomoje da tudi zaradi zlorabe k sm že zgori umenila, enemu fantu sem ful ušeč on je meni tut ampak se nemorm odpret 2x sem bla pošteno razočarana in pol če fant pritiska name to moje stanje samo še poslabša :S

[julija30]

Limonca na facebooku sem te dodala.

Glede fantov ja,veš jaz jim tudi nisem zaupala. zato k znajo dobr izkoristit. Govorijo vse mogoče stvari in me jim nasedemo. Ko dobijo svoje izginejo. Vse se počutimo prevarane,izrabljene. Ko je prišel ta s katerim sem zdaj,pa je zelo dolgo čakal na tisto,in to je bilo to. Kdor res nekaj čuti bo počakal kolikor boš ti hotela.

In zakaj si ko hudič? Ti jaz povem ,ker imaš vsega dost. Tako je bilo pri meni,sam tiho,vsem se klanjala in v šoli,firmi,povsod,sosedom prijateljem, ma ja komu na čast. zdej pa zinem nazaj,veš,pol pa se kr čudno gledajo ,da sem jaz kaj takega sposobna in kako si sploh upam,,ma ej ,jaz nisem kamen ,jaz sem tudi človek s srcem in ne kamnom.

Ne smemo se pustit teptat,življenje je eno samo,in živeti ga je treba tako kot je nam všeč.!!!

[adelaide]

Pozdrav vsem,dolgo me ni blo na forumu,me veseli,da se veliko vas zdravi brez tablet 

Tudi sama sem brez njih in se morem pohvalit,da mi uspeva,tu pa tam se sicer pojavi napad ampak ga premagam,ker zdaj vem,da je samo napad,zadnic mi je celo pri zobozdravniku uspelo sedet pri miru,kar je bilo prej prava muka 

Poleg tega sem zacela tect,trenirat tae bo,kupila sem si fotoaparat hodim v naravo in slikam,kar me zelo veseli. Ce se pojavi tisto zoprno stiskanje,vrtoglavica in ostali simptomi,poskusam ostati mirna,globoko in pocasi dihat,pa mi uspeva 

Ostanite mocni 

[TAMI]

Ja Arwen res je! Vendar je ponavadi težko ugotoviti globoko zakoreninjene vzorce zaradi katerih se ti to dogaja! Precej se moraš poglobiti vase in meni ful pomaga pogovor s starši oz. mojo mamo, kajti obe sva že večkrat ugotovili, da ti vzorci nastanejo v otroštvu!

Mene napadi panike in tesnoba zadnje čase prizadanejo predvsem med vožnjo v avtu, kar je precej nevarno in sedaj že cel teden iščem nove poti do službe, ki bi imeli čim manj križišč in semaforjev, saj ko se ustavim pred semaforjem v Ljubljani in je okrog mene 20 avtomobilov na obeh straneh me zagrabi taka panika, da sem se zadnjič prerinila med avtomobili in zavila na stransko pot ter se ustavila na enem parkirišču, se tresla kot šiba na vodi in rabila še petnajst minut da se je vse skupaj umirilo! Brez poznavanja dihalnih vaj bi stoprocentno hiperventilirala in pol res ne vem kaj bi blo!

Ima kdo morda podobno izkušnjo in kakšen nasvet?

[umetnica]

..jaz sem jih imela....samo, da sem se vsedla v avto sem dobila panični napad....bilo je grozljivo, vendar sem z odločitvijo, da premagam strah in s stalnim izpostavljanjem, mi je to res uspelo.... zdaj tega ni več.....

.....včasih morda kakšna tesnoba drugače pa kar gre....

...vozila nisem 15 let, zdaj se vsak dan vozim v ljubljano v službo.....dan za dnem in grem kamor me je volja...to o čemer sem nekoč samo sanjala je zdaj postala resničnost.....

...vozim....

[TAMI]

Hvala umtnica! Sem mislila da sem edina! Itak se bom morala tudi jaz ves čas voziti v službo tako da mi izpostavljanje paniki ne uide! Je pa grozen občutek tesnobe ker se ti ves čas zdi, da ne moreš nikamor pobegniti ! Upam, da mi bo uspelo premagati tole!

[ijan]

Lep pozdrav vsem skupaj, sem nov na tem forumu, ga pa večkrat prebiram. Tudi sam imam težave z panično motnjo in tesnobo, zato bi vam rad zaupal svojo zgodbo.
Najprej naj povem, da tega nisem še nikomur do sedaj povedal (vsaj v taki obliki ne). Prvi napad panike sem doživel pri 16-ih letih. Kot večina mojih sovrstnikov sem tudi sam takrat poskusil marihuano , kar je izzvalo napad panike (od takrat me že samo ob omembi imena zmrzi, bojim se je ko hudič križa - vsaj nekaj dobrega ). To, kar je sledilo potem je daleč najhujša stvar, kar sem jih kadarkoli v življenju doživel. Tresenje, omotica, mrvljinci, razbijanje srca ... in najhujše, tesnoba in nerazložljiv STRAH, ki bi mu na lestvici od 1-10 dal vrednost 1000. Ti simptomi so se nato pojavljali v "valovih" ,naslednji mesec ali dva. No, seveda o svojih težavah nisem nikomur nič omenil (bog ne daj da bi starši izvedeli za kajenje trave). Kljub hudim mukam, ki sem jih trpel, ni nihče nič posumil (tedaj sem bival dijaškem domu) in napadi so po kakšnem mesecu ponehali. Tesnoba je bila še nekaj časa prisotna vendar je tudi ta hitro izvenela. Takrat se mi tudi sanjalo ni, da je to, kar preživljam "bolezen". Mislil sem, da sem edini na svetu, ki ima takšne probleme in mi itak nihče nemore pomagati. Nadaljnih 10 let je bilo moje življenje relativno normalno, napadov ni bilo kvečjemo kakšna tesnoba ob raznih stresnih situacijah, ampak vse v mejah normale. V tem času sen tudi doštudiral. Nato sem pa leta 2008 doživel drug tak napad. Tudi tokrat so posledice trajale približno 2 meseca. Takrat sem začel malce raziskovat po internetu in ugotovil kaj je narobe z mano. Prijavil sem se na pregled k psihiatru (študentski zdravstveni dom Aškerčeva), vendar zaradi dolge čakalne vrste (40 dni od prijave) , ga nisem nikoli obiskal, saj so simptomi v tem času izveneli.
Ravno v teh dneh se mi je zadeva zopet ponovila(napad). V službi sem doživel nek stresni dogodek in poglej ga zlomka... "ma ne že spet!!!!!!!!!!!!!!!". V glavnem zdaj sem v fazi ko se "pobiram". Odločil sem se, da obiščem osebnega zdravnika in se po potrebi naročim pri psihiatru/pshologu/terapevtu.
V glavnem, hotel sem povedati, da je do zdaj šlo brez tablet, za v prihodnje pa nisem prepričan, sploh če se hočem tega rešiti enkrat za vselej.

Pozdravljeni, pa glave pokonci!!!

[alexx]

Dobrodošel med sotrpini ijan. Upam, da boš našel kaj uporabnega zase. Drugače pa čisto razumem kako se počutiš.

 

[Juncek]

Da se, ce si do sedaj, bos tudi sedaj, vem kaj prezivljas, tudi jaz, zelo podobno zgodbo imava (in se mnogi drugi), vendar se je potrebno borit ko se pocutis dobro, delati na tem maksimalno in sprostit, ko se te zadeva loti! Skratka, tukaj na tej strani imas ogromno literature, svetujem ti, da si jo vso preberes, delas naloge in vaje, se soocis s strahovi, jih najdes, ugotovis kaj so, kaj to izziva, priporocam psihoterapijo, tableti pa pridejo v postev takrat, ko se ti zadeva poslabsa do te mere, da ne mores vec. Jaz jih se nisem jedel, zaenkrat, borim se naprej, da mi jih ne bo potrebno, veliko se ukvarjam s sportom in izogibam varnemu vedenju, ko se bolje pocutim, potiskam se malo dlje, se malo mocneje...sam popustit ne smes, ne smes zgolj pozabit ko ti je bolje in postaviti pusko v kot! Ko si bolje, moras delat na tem se bolj kot ponavadi, samo tega se zavedaj, takrat si bos najbolj in najbolj kvalitetno pomagal. Najpomembnejse pa je zatreti zadevo v kali, cim prej, ne sme se razviti, oziroma se je, vendar naj se ne razvije do te mere, da si ujet v svoji bolezni in imas breizhoden obcutek...osvobodi se cim prej, to je pa drugo najpomembnejse! Mnogo nas je s temi tezavami, vsi se jih lotevamo in soocamo na svoj nacin, morda moj ni najboljsi, vendar zaenkrat deluje...tako da ti svetujem, da se ravnas po navodilih strokovnjakov, tableti pa morda se sedaj niso nujni, kar pa najbolj zamerim strokovnjakom pa je to, da ti jih dajo TAKOJ, tableti pridejo v postev takrat, ko ne mores vec, ko te bolezen izzame, ko ti vzame vso zivljenjsko energijo, morda so tudi nekateri mocnejsi karakterji, nekateri pa sibkejsi, skratka, ne moremo posplosevat, sam hocem povedat, da si strokovnjak vzame premalo casa, da bi ugotovil, ali si zrel za tablete ali ne. V neki tuji literaturi sem zasledil, da je panicna motnja ozdravljiva v 90% brez tablet in da je ena lazje ozdravljivih anksioz...to je napisal clovek, ki je ze 30 let specializirano ukvarja z anksioznimi motnjami, takrat pri nas se "nismo vedeli" kaj je to, pri nas, pa se panicna motnja skoraj da obvezno zdravi z ADji...ne razumem...morda je problem, ker ljudje predolgo to drzijo zase in trpijo po nepotrebnem, toliko dolgo, da se zadeva razvija do te mere, da eskalira izven obmocja obvladovanja...

Zelim ti veliko uspeha, predvsem pa bos moral najvec delati sam! Sam! Sam! Ampak nisi sam v tem, sam nardit bos moral sam najvec...javljaj se!

[Sofia-Del_Sati]

Super napisano Juncek!!!!

 

In ja.... človek mora delati na sebi! Prej ko slej sam

LpS

[Juncek]

 

[ijan]

Pozdravljeni sotrpini,
na žalost nišlo, brez tablet namreč. V ponedeljek pri osebni zdravnici - izvidi OK. Predpisala mi je Cipramil 1/2 tablete na dan en teden nato celo. V glavnem danes je 4 dan jemanja, pa morem reč, da ni nič boljše. Sploh danes mi je zelo hudo, verjetno zato, ker že dva dni ne spim. Kakšne so kaj vaše izkušnje glede Cipramil-a ?

[Juncek]

Huh, tukaj ti pa jaz ne morem pomagat...zal, upam da ti bo kaj bolje kmalu!

Lp

Gasper

[julija30]

Gašper,se opravičujem če sem kje izpustila,ampak ti si brez tablet? Jaz tudi! se borimo!!! Brcamo ,hehe

[Juncek]

Ja, saj po mojem predolge poste dajem pa se pol folku ne da brat..hahaha. No dobil sem jih, sam sem se jih pac vzdrzal...ne da mi je blo pac do sedaj kaj slabega v lajfu, sam za vsako stvar sem se se moral borit...pa ni blo lahko (morda imam tudi jaz mal previsoke cilje), tako da se bom pac tudi sedaj boril...kaj pa naj...moram furat zgodbo dalje...kot pac do sedaj...saj ni lahko...sam se pa da...

 

[julija30]

ja ja sej sem jih jaz tudi dobila ,in se jih vzdržala.hehe,je pa dost boljš kakor je bilo pri meni. Veš ,dobro je to ,da je še kdo na forumu s takimi ali podobnimi težavami in ne je tablet.

Borimo se borimo,ni lahko,se pa da!Včasih je čist vse ok,včasih malo manj. pa po izkušnjah drugih vidim,da je isto pri tistih ki jedo tablete,enim se stanje popravi drugim ne ali pa delno. Tudi jaz imam dobre in slabe dneve.
Življenje je itak ena sama borba! Drži se Gašper.

[Juncek]

Seveda, bomo se, tudi ti Julija! 

[ijan]

Veste ko takole razmišljam mislima, da bi nebi smel vzeti teh tablet (se mi zdi, da je sedaj slabše kot pa prej). Cel dan me neprenehoma drži tesnoba in strah. Sploh ne morem preusmeriti misli na kaj lepega, da bi tesnoba in strah vsaj malo popustila. Tako hudo mi še ni bilo.

[Juncek]

Ja to so baje stranski ucinki, ki so baje prisotni do 1,5 meseca...skratka, mene se nikdar ni taksno pocutje tolk casa drzalo, kvecjem kaksnih 14 dni...tako da ti stranski ucinki so eden od razlogov, zakaj jih jaz nisem vzel! Sedaj moras jemat, pazi kako s tableti...zelo delikatna zadeva...pozanimaj se, kaj pomeni, ce takoj odnehas...ker bolje sedaj, kot pa potem, ker potem jih ne mores kar nehat...ampak postopoma...to je lahko pa tud 1 let...