Spet slabo :(

[Onix]

Hey,

Evo spet se slabo počutim... Imam polno obsesij in res se zdi, kot da ne znam več uporabljati tehnik, ki so mi pomagale v preteklosti. Nekak tko čudno se počutim, kot da me obsesije spet premagujejo... No ja, že ogromno takih obdobij sm dal skozi, pa še vedno sm se pobral, je pa ponavad trajalo kar nekaj tednov. Nevem a bo sploh kdaj konec vsega tega sranja, ker ta OKM pa res zna človeku zagreniti življenje (če ti ga je sploh kaj ostalo). Upam, da nism koga zamoril, mal se morm zventilirat...

[Toja]

Onix, velikokrat si se že pobral, marsikomu si pomagal, da se pobere in tudi tokrat
verjamem vate in vem, da ti bo uspelo, smo pač rojeni,
da se moramo vedno za nekaj boriti...

[Suzy]

Onix daj se kr pošteno zventilirat,....ta moški spol je itak vse premal dejaven
na forumu,...kot da imamo samo me dekleta težave....

Si pa vsekakor borec in pol in verjamem,da bo slabega počutja tud pr tebi vse manj!!
Drži se...

[majč]

Onix, wellcome to the club 

isto lahko sama rečem. tokrat po ful dolgem času in tak talent sem, da sem spet nasedla in naredila traparijo. težila sem. misleč, da moram doseči z nekom spravo, da je narobe, da sva skregana itd. da je s tem nekaj hudo narobe. Želela sem samo mir. tisti zoperni občutek v prsih, razbolen do amena. sej bo, minilo bo.

hvala moji dragi Emmi za oporo. Če bi si upala komu pojamrat že prej, ne bi delala traparij.

Onix, minilo bo. vse bo o.k.. Včeraj so bili izredno slabi vplivi, ves folk v službi je bil bodisi zmeden, stranke po telefonu v neki firmi tečne....in mi, ki imamo težave logika, da nas je še toliko bolj zvilo. Že čez par dni bo vse dobro.

Se mi zdi, da niso dovolj le recepti, ki so v preteklosti delovali. potrebujemo sočloveka, da lahko povemo, da nam je težko in trpimo, v takem momentu.

Vse bo o.k..

Drži se!

maja

[Slavka]

Onix  zmogel si že ogromno in zmogel boš premagati tudi to slabo obdobje, ki ti, verjamem, pije energijo...najboljše pri tem je pa to, DA BO MINILO  Ti kar pojamraj, tudi to prinese rahlo olajšanje....predvsem pa zaupaj in verjemi VASE 

[vesnav]

Onix,

nekaj čudnega je spet te dni v zraku kljub soncu..
Ampak mine.
Ti to dobro veš.

Drži se!

[Gigli]

Dragi Onix,
se kako te razumem in vem kaj dozivljas, ker jaz dozivljam podobno, spet je prisel padec in traja ze dober teden.
Dostikrat se vprasam cemu pride do tega saj je bilo ze zelo dobro in ze mislis da razumes in pravilno uporabljas tehnike...a vendar zal pride do tega.
Jaz sem sicer pri sebi ugotovila da je vrjetno to botrovalo tudi nezavednemu stresu in sicer priblizevanje se roku za oddajo diplome in tezave v sluzbi...te mogoce kaj tare za kar si mislis da niti ni tak problem?
Lahko mi pises tudi na OS.

Lp,
gigli 

[buljo13]

onix, tukaj si veteran  veš kaj moraš

no, vedno pride in gre, ni druge kot da to sprejmeš...
odboksaj malo in stresi vso jezo iz sebe

spomni se, VSE JE MALENKOST 

[Onix]

Hvala vam usem! Zlati ste

Zdej sm že mal bolš in pomoje bom kmal spet vsaj za silo OK . Pa spet sm dobu motivacijo, da se popolnoma uprem kompulzijam, ker edino to pomaga, da si res OCD free .

[sjm]

Dragi Onix,

vedno, ko sem bila najbolj v dre....., so mi najbolj pomagali prav tvoji posti - polni optimizma v katerih si me vedno prepričal, da je to vse samo del okm-ja in da ni vredno s tem izgubljati časa. Še kako je res!!
Veš, da bo minilo, sprejmi, začuti, pusti da odide.

[majč]

Hvala vam usem! Zlati ste

Zdej sm že mal bolš in pomoje bom kmal spet vsaj za silo OK . Pa spet sm dobu motivacijo, da se popolnoma uprem kompulzijam, ker edino to pomaga, da si res OCD free .

Onix, kake vrste obsesij imaš, me zanima in katere so kompulzije s tem povezane. Jaz mam vedno bolj občutek, da gre pri meni tozadevno tudi za klasičen OCD, ker se mi je tokrat to zgodilo, ko me je zdownalo in seveda počnem bedarije. včasih si rečem klinc, naj se reče temu, kakor se hoče, naj gre za motnjo ali realen problem, jaz bi rada se pomenila, da bo potem mir. Od človeka, v povezavi s katerim občutki me morijo, pričakujem, da bo sprejel moje opravičilo, pa mi to povedal in verjamem, da bom potem lahko živela v miru. Je to moja kompulzija, da vedno znova napišem, da želim spravo z njim, pogovor, da želim, da bi se pogovorila, da bova lahko oba živela v miru; on, ker mu ne bom več utrujala in jaz, ker se ne bom obremenjevala, da je še vedno jezen name, ker si kar želim, da bi lahko kaj popravila. Noro je to, kar se mi dogaja, saj ga ne želim siliti v neke stike ali prijateljevanje, samo tako veliko dam na njegovo mnenje, da ne znam iti sama preko tega, da pač z mano ne govori oz. sem se mu tako zasrala, da me ignorera. je to obsesija s kompulzijo? ampak te kompulzije en drek zaležejo. kako vse to človek preseže? če že moramo sami sebe do amena patologizerat...

maja

[dusica]

Po moje je najbolje se ne sekirat in zaupat vase, v to, DA SMO NEKAJ LEPEGA, VREDNEGA IN DRAGOCENEGA..in da nas ne bo nobena motnja, težava, bolezen spremenila.. ..ker znotraj sebe smo še vedno in le MI...unikati takšni kot smo!

In če že moramo NEKAJ SPREJETI, potem to vzamemo z odprtim srcem, ker nam je posledično lažje..nihče NI POPOLN ali tudi skozi življenje in trpljenje odraščamo, se spreminjamo in postajamo močnejši..je tako? 


                                   Dušica

[majč]

Dušica, čau, lepo si napisala.

Iskala sem danes ta prekleti ROCD (relationship compulsive obsesive disorder). Pa nič našla na to temo. Potem pa je moj dragi le izbrskal iz mene, kaj je tisto, kar me mori, čeprav s tem nisem želela obremenjevati najinega razmerja, ker se je v prejšnjem razmerju pokazalo kot slabo. Razumel je, poznal zadevo za kaj gre torej in rekel, da to ravno ni motnja, ampak nekaj drugega, kar mi je prek izkušnje na lastni koži lepo razložil. Ful lepo sva se pomenila in mi je le odleglo. Saj tudi sama nisem bila gotova, kaj naj bi to bilo, ampak dejstvo je da na temo teh težav nisem našla v okviru OCM-a nič napisanega, kar bi veljalo za to, kar se dogaja meni. Neka tuja psihiatrinja pa mi je hotela prek spleta za en odgovor zaračunati 19€. pa mi ne bi bilo problem dati, če bi imela občutek, da bo rešila moj problem, ampak ga ne bo, saj v tem je fora, sama se moram naučit ravnat. Moj dragi mi je pa povedal ful dobre stvari. mislim, da ni zamer iz strani unega xx človeka, ker če bi bile, bi on najbrž enako razpucaval z mano kot jaz hočem razčistiti z njim. najbrž je vse o.k., samno jaz se žrem za ama brez veze. naj bo že vse o.k. enkrat, evo.

Onix, oprosti, ker sem zasmetila tvojo temo, upam, da ti fino laufa, da se je nehalo dogajati. a torej, če se upreš kompulzijam, potem zadeva izzveni, a ne?

maja

[dusica]

Majč,

te razumem, saj imam sama enak ali pd primer kot nerazumevanje s svojim očetom: že leta ne komunicirava, čeprav živiva pod isto streho..ker preprosto, nisva kompatibilna in tudi nikoli mi ni dal tisto očetovsko ljubezen, po kateri sem vedno hrepenela.. ..zato jo sedaj iščem in delno najdem v fantu...ali tudi ta se še sramežljivo "odpira", ker ni bil naučen dajati tako obsežno ljubezen preko objemov, stiskov, strasti...

Kljub vsemu, sem očeta sprejela in dejstvo, da je takšen, ker sam tega ni bil deležen, zato se ne jezim in mu nekako oprostim, čeprav čutim, da ni še 100%...Določene druge osebe, ki nam niso dane pa je tako: eni pridejo, spet drugi odidejo z našega življenja..pa kaj potem? Od vsakega se nekaj naučimo!

                                    Dušica

[Arwen]

Onix, kako kaj? 

pa je tako: eni pridejo, spet drugi odidejo z našega življenja..pa kaj potem? Od vsakega se nekaj naučimo!

..in krog življenja se vrti..

[Gigli]

Onix...kako?

Majč, o motnji ROCD boš največ našla na:

http://www.stuckinadoorway.org/

lp,

gigli

[Onix]

Evo kr gre počas na bolš . Mamo pa ene probleme doma in je zelo napeto ozračje... Kako ste vi kej?

Gigli in Arwen

[trzinka]

Onix , pa te res neklam dolgo nisem zasledila.
Dečko, saj veš, da boš zadeve spet u red spravil. Glavo gor in greš naprej

[majč]

Onix, oprosti, ker sem ti mal pacala temo s svojimi težavami. grem pisati nazaj v svojo, ali pa bom odprla novo, ker mi gre že tok na živce vse skupaj, da se mi to dogaja. občutek imam, da sem nesposobna odrasti, da se ukvarjam z vedno istimi problemi. in to mi valda samo najeda.

Onix, dobro porihtajte odnose doma in drži se.   nisi mi odgovoril na vprašanje, kaj se tebi dogaja v okviru OCM in kako zadevo zadušuš - enostavno se odpoveš kompulziji in zadeva mine al kako? kako pa pretrpiš čas, ko te obsesija grabi se mučiš odmisliti, se trudiš nič čutiti, kak je pravi način?

Dušica, hvala za vse misli in komentarje, ki si jih izrekla. Verjamem da mora biti to s starši sila zoperna in boleča stvar. Ko sem mela jaz probleme v odnosu z mojimi starši, se nisem mogla sprijazniti, da se ne štekamo, nisem znala brez njih naprej, padla sem v psihozo in prisiljeni smo se bili naučiti en z drugim ravnati drugače. na lepem je bilo marsikaj mogoče. odvrgli smo začaran krog očitkov in prepirov. Dušica, vse bo o.k. Jah tole s fantom pa: prav pogosto je, da se nasprotja privlačijo. hehe Moj fant zase pravi, da ne rabi veliko ljudi, samega sebe opisuje z besedami: "Veš, Maja, jaz sem malo avtista." Valda sem jaz čisto kontra, pa sploh ne bi opazila, da ima on tako čutenje do okolice, če mi ne bi tega sam opisal z besedami, ker je krasen s strankami in ful prijazen tud v odnosu do mojih, recimo.

Gigli, pogledala sem na hitro link, ki si ga poslala. tudi v temi, kjer je ROCD omenjen, nisem našla zadosti skupnega z mano, da bi lahko trdila karkoli. Zdi se mi zajebano težko najti pravo mero, kdaj zaupati občutkom in ravnati v skaldu z njimi - kdaj je to prav in so o.k. in zdravi, in kdaj telo dela tako kot dela zaradi motnje in to pričara neke čudne občutke, ki uberejo neko povsem svojo bolno logiko. tega, ne vem, če se bom kdaj zares do konca naučila. Vedno znova padem v past, po drugi strani pa kljub vsemu relativno dobro ubežim hujšim epizodam. In vem, da delam napake. ravno toliko je vmes miru, da imam občutek, da je prešlo, ko pa spet pride, me ulovi nepripravljeno in bam spet nasedem. V vedno novi obliki - če gre za motnjo. Če pa gre za nek dokaj pogost in običajen pojav, kjer naj bi morala razpucat v glavi in postavit stvari na svoje mesto, pa naj že najdem ta prekleto pravi način. Najbolj mi je v tem času pomagalo nekaj opor dobre prijateljice, a sem ga kljub vsemu lomila naprej, potem pa mi je odleglo, ko je moj dragi dva dni skušal od mene ugotoviti kaj je to, ko jamram, da moram nekaj na svoj mest postaviti itd. Resnici na ljubo, nisem ga želela obremeniti sa tem, bala sem se, da ne bo razumel, da bo pritisnil s kontra strani in me bo spet strlo, kot se je to dogajalo pri bivšem fantu, ampak ta moj dragi fant, me šteka, pravi, da to ni motnja, da je podobno situacijo doživel sam v preteklosti, da je to moj način, kamor se zatečem, ko je trenutno zveza v krizi, ker najina je res bila malo, ampak sva se fino zmenila in sva zdaj o.k. Pa hec je, ker ni vedno isto. to rundo sem mi ni bilo nič do onega tipa, pa da bi mi bil všeč al karkoli, sam motilo me je, da sva sprta. nisem hotla tega. najedalo me je, ker je tko. zdelo se je povsem realno in utemeljeno. mela sem tandenco, da bi rada vse popravila.pa samo še kvarim z vsako naslednjo potezo. nočem bit zasrana pri njem, pa sem, ker sem naredila to kar sem v preteklosti in prestopila meje. zdej pa mam pizdarijo za skoz. in jaz tega nisem pripravljena dol požret, rada bi spravo in mir, ki mi očitno ne pripada al kaj jaz vem. v bistvu sem pa nora, da se sploh karkoli sekeram, ker njemu stran visi. tip pa revež, da ma z mano probleme. Moj dragi pa krasen, ker me razume, ampak pameten, ker me na zelo lep način od te misli odvrne in me potegne k sebi v realnost. valda izkoristi priložnost, da se pol še on mal spuca, pa me kdaj udari tko močno po riti, da me prov zaboli pa zapeče. jest pa tok blesava, da tud sem mela prejšnje dni, k sem ga lomila, tandenco, da me mora moj dragi zato kaznovat in sem ga provocerala cel večer, da me je pol pa res kar mal zmaltreteru vmes med unimi posteljnimi radostmi. tko kt prav moj profesor na faksu, da ni narobe, če se v postelji vse zgliha. Sej k mi je rekel, ko sem mu rekla, da trpim, da sej je prov, da mal pa moram trpet, sem bruhnila v smeh in on tudi, ker tko blesava pa res ne moreva bit. in pol naslednji dan, ko je pa govoril z mano in sem se odločla, da mu povem, ker me je že drugi dan spraševal - jaz res nisem igralka in ne znam nič skrit - potem se je pa ful prijazno pomenil z mano in sva bla o.k. in tudi je rekel, da tko ga ne bom več zmanipulerala, da bi karkol blesavega pol v postelji izvajala. ampak mislim, da me je razumel. včasih se počutim krivo za cel svet tkole, ko me načne. huh....evo ti relationship shit.  

In krog je sklenjen Arwen,  

Rada vas imam.

Onix, oprosti mi, ker sem s sabo zafilala temo, ne bom več in tudi nove ne bom imela potrebe odpirati, stara pa se mi gabi, ker imam občutek, da nisem zmožna napredovati in zato vanjo ne bom več pisala. Čez čas, ko ROCD ali p***** dim, ki ne obstaja popusti (moj bi me zdele spet po riti užgal, ker ne mara, da grdo govorim, ampak govorim, ker trpim in je težko) bom odprla eno krasno in lepo temo in pisala samo še o tem, kako se mi je življenje čudnežno spremenilo in sem pa od zdaj dalje vsa srečna. in nikomur ne morim in ne pijem živcev in ni potrebe po težkih mislih ali bolečemu doživljanju ne na telesni, duševni, duhovni, socialni ali katerikoli drugi ravni.

Blagor tistim, ki imajo boljši meta program, kot jaz in od zunaj ne potrebujejo veliko spodbud. Meni pa se vse pač dogaja skupaj z ljudmi. Tu sem sama za njih in njih poiščem, ko je meni težko. Drugače ne znam. Je moč zamenjati meta program v okviru nevrolingvističnega programiranja? na to pa upam, mi bo odgovoril kolega, ki ta pogled na svet malo bolj pozna. knjig brala in zloženk poslušala na to temo, pa ne bom. Preveč je že zadev, ki mi perejo mozk. Še mal pa bom sama ena sama diagnoza in od maje ne bo ostalo čisto nič več. A je sploh še kaj, česar nimam oz. kar ne sodi v okvir mojih težav v duševnem zdravju. ajej. samo še verjeti je treba vse. kdo ve, kaj je zares res.

maja

[Onix]

Draga Majč,

Moj OKM je več ali manj sestavljen iz ali nasilnih in sexualnih misli, ali pa gre za povsem banalne stvari (ki pa so lahko ravno tako grozne zame, kot da bi bilo res kaj pomembnega). Ni se ti treba niti malo opravičevati, tukaj smo da si pomagamo in res tudi v mojih temah lahko kadarkoli napišeš svoje težave... Bistvo pri OKMu je to, da se zavedaš, da je ta močna potreba po opravljanju kompulzivnega vedenja, pa naj bo to zunanja kompulzija ali pa notranje ruminiranje, čisto lažni alarem v možganih, ki pač ne dojema, da nam pošilja lažne signale in da v resnici problem ne obstaja ali pa če že obstaja pa ni niti približno toliko hud in pomemben, kot se nam v fazi obsesij to zdi... Zavedat se moraš, da to nisi ti, ampak tvoj OKM in s tem vedenjem reči sama sebi, da kljub temu, da te zelo moti določena obsesija ne boš podlegla kompulzivnemu vedenju. Ker v resnici, ko enkrat obsesijo prepoznamo za to kar je in da se potem na podlagi tega začnemo truditi spremeniti odziv in kompulzijam reči ne, potem se ta začaran krog prekine. S tem, ko rečemo kompulziji ne, se seveda začne sproščati velika tesnoba in občutek je, da je treba stvar rešiti, pa čeprav v resnici vemo, da je vse skupaj en velik nesmisel... Bistvo je, da ta čas, ko ga zapravimo z ruminiranjem zamenjamo za kaj konstruktivnega, to je lahko karkoli, samo da nam preusmerja misli od obsesije. Pač preprosto moraš pustiti, da te obsesija moti in se kljub temu ukvarjati z drugimi bolj zdravo vedenjskimi stvarmi... Čez čas to postaja vse lažje, ker ko prekinemo kompulzije sicer res drži, da trenutno tesnoba in intenziteta misli naraste, ampak potem pa tudi kmalu začne padati, ker možgani nekako začnejo graditi nove poti in obsesivna misel postaja vse manj in manj pomembna... Ni važna vsebina obsesije, važno je samo to, da nekako z razumom (ki je pri OKMu čisto zdrav in je sposoben ločevati resnico od laži, ki jih vsiljuje OKM), rečemo sami sebi, da je to početje kot je nenehno ruminiranje in reševanje nepomembnih stvari v glavi pač nesmiselno in da si potem ta čas zafilaš z drugimi aktivnostmi, ki te bodo na zdrav način preusmerjale od OKMja in obseisije... Vem, lažje reči kot pa storiti, ampak sčasoma se ta nov način funkcioniranja splača in postaja vse bolj naraven in lažje je prepustiti tesnobi, da naredi svoje in gre... Upam, da sm ti vsaj malo pomagal, če te karkoli zanima pa kar vprašaj .