RESNICA

[may]

pozdravljeni,

sem dekle staro 20 let, bila sem žrtev spolne zlorabe, ki je trajala 10 let s strani mojega očima. Kljub temu, da sem sem odšla od doma v krizni center si poiskala razne oblike pomoči in verjela, da je možno premagati vse če ima človek le voljo in moč prihajam do spoznanja, da nekatere stvari človeka zaznamujejo za vse življenje. Preteklo je tri leta od kar sem stran od okolja, ki mi je zadajalo trpljenje. Danes sem študentka aktivna prostovoljka, pišem knjige, pravljice, rišem, vodim literarne večere. To so moje oblike pomoči sebi, ki so zagotovo družbeno sprejemljive, bolj kot pa droga in podobno. Moje stiske pa kljub tej aktivnosti in volji niso izginile. Razmišljam o samomoru bolj kot kadar koli prej in če tudi bi si želela poiskati pomoč, bi nanjo morala čakati. pogovori preko telefonov Sos so zame če  pogledam resnici v oči prej izguba kot pridobitev, kajti tam so ljudje, ki imajo tudi sami težave, ki jih ne morejo ali ne znajo rešiti. če želiš pomagati drugim moreš najprej pomagati sebi. Ker se zavedam, da nisem edina, ki je prestala vse to vas prosim, da mi pomagate ugotoviti ali današnja družba v resnici naredi dovolj za ljudi, ki trpijo? Res je, da je veliko ljudi, ki nas poslušajo toda prav zanima me koliko je tudi takih, ki nas v resnici slišijo? Kako bi razložili stavek; ZDRAVIMO NASILJE IN NE NJENIH POSLEDIC! nikar se ne trudite biti poetični, poglejte resnici v oči. Ali zdravila, psihologi, terapije, hipnoze v resnici zacelijo rane? Seveda deloma že, lahko nam pomagajo, da iz ene stiske preidemo v drugo in tako gremo naprej!

[Suzy]

Tudi sama sem mnenja,da nas ljudje samo poslušajo,slišijo v resnici pa ne,...razen nekaterih izjem,ki
pa bi jih lahko naštela na prste,samo na eni roki!!

Iskreno mi je žal may,da si v življenju toliko pretrpela,....takih čustvenih ran,ki puščajo trajne
brazgotine ne privoščim nikomur...in človek,ki stori tak zločin nad otrokom ni človek!!

Lahko si pa ponosna nase,saj si veliko storila zase in tudi za druge,...ne vdaj se in preženi temne
misli in pogumno naprej!!

Objem

[Slavka]

May 
Težke preizkušnje imaš za sabo in verjamem, da so v tebi pustile posledice. Tudi jaz sem bila kot deklica spolno zlorabljena s strani mojega polbrata, pa sem vse skupaj zakopala globoko vase. Vendar je to vplivalo na moje kasnejše odnose do moških in tudi na splošno mnenje o sebi in o spolnosti.
Po 30 letih sem se odločila te stvari dati iz sebe, jih predelati, kajti ugotovila sem, da me med drugim tudi ta izkušnja peha v anksioznost. Pričela sem obiskovati psihoterapijo in spoznavati sebe. Moja terapevtka me posluša in sliši...res imam srečo, da jo imam. Usmerja moja čustva in čeprav je včasih zelo težko, mi terapija vendarle pomaga.
Jaz sem mnenja, da lahko, s pravim terapevtskim vodenjem, pozdravimo notranje rane, ki nas bolijo. Za tako težke izkušnje in preizkušnje niso dovolj le zdravila...stvari je potrebno ozavestiti in jih predelati, s hipnozo pa takih težav tudi ne moreš odpraviti.

Zato, draga May, če le imaš možnost, najdi dobro terapevtko (za ženske žrtve spolnih zlorab je ponavadi bolje, da imajo žensko terapevtko) in z njeno pomočjo ozdravi svojo dušo. 

 

[mina]

Ko prebiram take izkušnje me tako prizadene in obenem razjezi, da ne vem ali bi jokala ali kričala.
Ne razumem (in nikoli ne bom) živali (da živali, pravzaprav zverine), ki lahko na tak način uničijo nedolžnemu otroku življenje. Družba je še vedno preveč mila, kazni nizke za taka dejanja.
Jaz bi to sankcionirala bolj "pošteno" - kastracija in doživljensko neplačano družbeno koristno delo.

Ne znam ti kaj pametnega svetovati. Pridružujem se mnenju Slavke, da bi ti psihoterapevtka verjetno pomagala. Če si z mojega konca (Obala), ti lahko svetujem krasno osebo. Ali ti bo lahko zacelila rane ne vem. Upam pa močno, da se bodo pozdravile vsaj toliko, da ne bo več (pre)močno bolelo. Želim ti vse dobro.
Objem in korajžno,
Mina

[Sofia-Del_Sati]

Hoj may!!!

.... pomagate ugotoviti ali današnja družba v resnici naredi dovolj za ljudi, ki trpijo? Res je, da je veliko ljudi, ki nas poslušajo toda prav zanima me koliko je tudi takih, ki nas v resnici slišijo? Kako bi razložili stavek; ZDRAVIMO NASILJE IN NE NJENIH POSLEDIC! nikar se ne trudite biti poetični, poglejte resnici v oči. Ali zdravila, psihologi, terapije, hipnoze v resnici zacelijo rane? Seveda deloma že, lahko nam pomagajo, da iz ene stiske preidemo v drugo in tako gremo naprej!

Jaz ti bom takole rekla...že od rojstva dalje imam (najbolj starši) slabe izkušnje s strokovnjaki, in samo s 3 ljudmi ok izkušnje. Vse ostalo, več kot 95% hard strokovnjakov do soft varjante, bi mi tako škodo naredili, še večjo, kot sem bila ali pa nisem bila in bi se po nepotrebnem še znašla v damageu!

Danes, bijem sama bitka tako z zdravniki za delo, kot splošnim, do psihiatrov.... zaenkrat IZJEMNO SLABE IZKUŠNJE!!! Človek se več ukvarja z njimi kot z lastnim zdrav(ljen)jem. Ne slišijo me, ne zares, terajo svoje, in gledajo naravnost kot paradni konji.

Jaz osebno nisem mnenja, da bi družba mogla kaj zame storiti - zakaj?! Pomagati si moraš sam!!! In vedno boš ti odločal o poteku zdravljenja, čeprav se za naše zdravstvo to ne bi moglo reči, ker moraš biti tiho in samo kimati z glavo! Da bi kaj drugega poskusil ali boženedaj z alternativo in s sodelovanjem z uradno medicino....phaaaa! Servisi, ki služijo namenu, da pomagajo ljudem in sodelujejo v zdravljenju posameznika..... zaenkrat še nisem našla takega, da bi skupaj sodelovali in ne, da imajo oni prvo in zadnjo besedo, jaz pa nobene. Kajti napačnih odločitev ne bodo oni sprejemali z bolečino tako telesno kot psihično ampak zgolj jaz.

Moje izkušnje z zdravstvenim domom, psihiatrijo, ortopedi, alergiologi, peiatrom.... niso pozitivne! Tam si pacient, številka, prej subjekt kot objekt. Nekaj, kar se imenujem depresivka ali bronhitičarka, ali cerebralna paraliza, skratka ime poškodbe ali bolezni, ne pa jaz - T.K.

In še to.... zdravimo posledico vzroka, ne pa vzroka samega..... kar je zelo, zelo narobe! In dobiš na tone zdravil, a bore malo pogovora, razumevanja in sočutja. Zato - dandanes, sploh ne pričkaujem kaj bo družba zame naredila, kot samo to, da me pusti pri miru, da ne bo še večje škode; ko pa bodo servis začeli sistemsko deloavti drugače, z drugačnim pristopom od današnjih, potem se javim za sodelovanje in ne zasužnjevanja 

[Arwen]

naredi dovolj za ljudi, ki trpijo? Res je, da je veliko ljudi, ki nas poslušajo toda prav zanima me koliko je tudi takih, ki nas v resnici slišijo? 

slišim... a pomagati ne znam... ker si res težko predstavljam, kaj naredi taka zloraba s človekom... ker si težko predstavljam, kaj bi bilo z mano, če bi se mi kaj takega zgodilo....

Ko prebiram take izkušnje me tako prizadene in obenem razjezi, da ne vem ali bi jokala ali kričala.
Ne razumem (in nikoli ne bom) živali (da živali, pravzaprav zverine), ki lahko na tak način uničijo nedolžnemu otroku življenje. Družba je še vedno preveč mila, kazni nizke za taka dejanja.
Jaz bi to sankcionirala bolj "pošteno" - kastracija in doživljensko neplačano družbeno koristno delo.

nekako tako...

[Sofia-Del_Sati]

Ko prebiram take izkušnje me tako prizadene in obenem razjezi, da ne vem ali bi jokala ali kričala.
Ne razumem (in nikoli ne bom) živali (da živali, pravzaprav zverine), ki lahko na tak način uničijo nedolžnemu otroku življenje. Družba je še vedno preveč mila, kazni nizke za taka dejanja.
Jaz bi to sankcionirala bolj "pošteno" - kastracija in doživljensko neplačano družbeno koristno delo.

 

[Tara81]

May pozdravljena!

Tudi jaz sem se šele dobro priključila forumu, ker sem tudi sama v stiski in sem v otroštvu doživela zlorabo s strani 25 let starejšega bratranca. Bila sem še čisto majhna in mi ni bilo jasno kaj točno počne, vedela sem da to kar dela ni prav...vendar sem vseeno hodila k njemu na obisk, saj je bil moj sosed, vedno pozoren do mene. Zato se tudi zdaj sama krivim za vse,...če ne bi hodila tja bi bilo moje življenje drugačno, drugačna bi bila jaz in vsa moja razmerja...

Začela sem iskat pomoč in mislim, da sem nekoga našla. Kaj naredit, da bo vse lažje ne vem niti sama vendar mislim, da že to da sva naredile ta korak in povedale pomeni nekaj!

[Suzy]

Tara

[Arwen]

Zato se tudi zdaj sama krivim za vse,...

  nikar tako! sploh si pa sama ugotovila:

Bila sem še čisto majhna in mi ni bilo jasno kaj točno počne, vedela sem da to kar dela ni prav...vendar

bila si še otrok... in noben otrok ne bi smel nikoli in nikdar izkusiti kaj takega! ... Upam, da bo pomoč pomagala vsaj malo omiliti rane 

[may]

Hvala vsem za vse spodbudne besede, nasvete in hvala tistim, ki ste svoje izkušnje delile z mano.

Vidim, da je žrtev zlorab danes vse več in vse manj ljudi, ki bi slišali bolečino drugega, morda pa je čas, da tu nekje nastopimo sami, da si rečemo dovolj je govorjenja preidimo na dejanja. Tu namreč sama vidim zažetek, skupino ljudi, ki bi se  odpravila v boj in ustavila nastalo zmedo. Preko prostovoljnega dela v kriznih centrih in SOS tel. vidim, da je število klicev skrb vzbujajoče.

[Lady_S.]

Zdravo may (in ostale),
tudi meni je žal, ko berem take stvari...in spoznanja, da je molk skoraj brez izjeme prisoten.
Oblike pomoči so različne, mislim pa, da je pri vsaki osebi potreben individualen pristop, način... Kar nekomu ustreza, ni nujno dobro za drugega. Zase sem sicer našla nek način, ki mi je pomagal in mi pomaga.

Se strinjam, marsikaj bi bilo treba spremenit...

Z zaupanjem ljudem pa imam žal slabe izkušnje
.
.

Če katera od deklet želi pogovor, da kaj podelimo, mi lahko piše na ZS.

lp