Depresija - dojemanje o njej malo drugače...

[Betka]

mah, sm vseeno žalostna, ker se sedaj tako borim za to, da najdem ljubezen do sebe, da se ne krivim za napake bolj kot je smiselno, da se sprejmem v celoti,.... pa vedno dobim oznake: nesposobna, debilna, štorasta, težaška,  ....

saj mogoče res, samo vseeno si zaslužim še par pozitivnih pridevnikov!

Te oznake, ki praviš, da jih dobivaš, res niso realne niti resnične. Nikar si jih še sama ne pripisuj.
Poznaš koga, za katerega meniš da je nesposoben, debilen, štorast pa še težaški povrhu, najbrž ne. In tudi ti seveda nisi takšna.

Se sploh zavedaš kako sposobna, topla in srčna ženska si? Jaz te poznam samo iz postov in te občudujem.

Močno ti želim, da bi se tudi sama občudovala!

[martinca]

Sofie, vi pa ste danes imeli doma "šolo". Prav si naredila, ko si žaljivemu fotru postavila meje! 

Izgleda kot da on res ne vidi vzročne povezave med svojim obnašanjem in tvojim  stanjem in se gre nate še v času depresije dret. Svojih izpadov ne zna kontrolirat, ampak to je njegov problem.

Mogoče če bi malo spustila svoja pričakovanja glede njunega odnosa do tebe, potem bi te taka stvar manj prizadela. Prezahtevno je glede na njuno razgledanost, ki ne razumeta nečesa, kar sama nista dala skoz, zdaj pričakovati neko umevanje in sprejemanje. (posebej ker tudi prej tega vedno ni bilo...Najbrž je to zaradi vaše različnosti - za to različnost med vami pa ni nihče kriv )

Npr. oče ti je v premaganje depresije predlagal celo nošenje petk lol. Depresije ne razume, če je sam ne doživi, saj zato pa take govori, kaj češ. Če te res mori, stike nekoliko zreduciraj, toda ne z materjo. Kar berem, se ona zaveda resnosti zadeve in te ima rada  Če je ne bi skrbelo, ne bi preverjala, ali vzameš asentro, to je zato, ker se  boji zate! Vsaj materi oprosti kar je takega. Razen če le ne bo začela z očetom držat. 

Za zdaj ti mama hoče samo pomagati, tudi z vabljenjem k njima domov, da bi te zamotila z družbo. Pa je zdaj spet vidla, da ga je samo polomila, saj se je zgodil spor! Ve, da nisi kriva ti in je tudi sama kdaj očetova žrtev in okrivljena tega ali onega, ampak to je njuna medsebojna stvar.  Posebej pa mora bit zanjo hudo, če se zdaj v sebi tiho zaveda, da do tvojega stanja ne bi nikoli prišlo v primeru varne in sprejemajoče družine, ker prav toplina doma pomaga osebi okrevat.

Meni je ena starejša oseba povedala nekaj težko verjetnega, ampak je možno. Je rekla, da je pravo razumevanje en drugega v družini celo v času bolezni redko samoumevno, je rekla, da je to samoumevno  le, če  gre za kakega raka. V glavnem pa zase od drugih vsi pričakujemo veliko več kot smo jim sami sposobni dajat. Odnosi se lahko izboljšajo, super pa ne bo, ker ni popolnosti na tem svetu.

[Sofia-Del_Sati]

Se sploh zavedaš kako sposobna, topla in srčna ženska si?

 

Jaz te poznam samo iz postov in te občudujem.

hvala!!!   

Močno ti želim, da bi se tudi sama občudovala!

hvala. tudi jst!

[Sofia-Del_Sati]

danes imam spet jebo.......

ta teden, moram  v službi  spet premagovat anksioznost! utišati svoje grde misli o sebi in shoditi po doooolgem hodniku med ful folka, pisarn,.... kar so meni HODNIKI ---> HALLFOBIA! 

1x sm že šla danes in komaj pregurala.....

čaka me še ob 14h..... anksa me premaga, ...... nisem več tok močna kot pred ad, ko sem lahko kontrolirala ankso........... ma tok me je strah, da mi je kar slabo....... še bolj pa se bedno počutim, ko vem, da ni to nič takega, ampak vseeno je to zame kot vhod v zmajevo votlino.....

ne vem zakaj taki filingi do same sebe.... bolj ko si dopovedujem, da sem ok, da sm ql, da nisem slaba... manj verjamem! 

strah, na strah, vsak dan strah, veliko porazov in le nekaj zmag............ težko je!

glava me boli zarad strahu in živčnosti, trebuh me boli, vrti se mi..... pa že čist se tresem. Navkljub helexu, 2.

žalostna, žalostna 

[Arwen]

. bolj ko si dopovedujem, da sem ok, da sm ql, da nisem slaba... manj verjamem! 

če kaj pomaga - pa jaz verjamem zate 

[Sofia-Del_Sati]

mah sm preživela........ sam to ni to.

še zdaleč ne!!!!

moram zvišat to asentro.... pa ne vem kk.

[Suzy]

. bolj ko si dopovedujem, da sem ok, da sm ql, da nisem slaba... manj verjamem! 

če kaj pomaga - pa jaz verjamem zate 

Tudi jaz

[_LiMoNcA_]

samo še  lohka dan in noč dokler me od solz ne odnesejo 

[sopotnica]

Našla sem prvinski vzrok svoje depresije - dolgoletni nerešen problem v zvezi z lastnim položajem v družini. (Seveda je mojo sepresijo sprožil niz visoko stresnih dogodkov - huda bolezen v ožji družini, eksistenčna ogroženost, laganje bližnjih), a ko sem to končno uspela ubesediti in sem naletela na pozitiven odziv in pripravljenost za reševanje problema, je moja depresija preprosto minila in spet se čutim sposobno spoprijemati se s problemi in jih reševati, ne glede na to, kako hudo je še zmeraj vse skupaj.
Tudi če se bo kaj izjalovilo na poti reševanja vsega tega, ne bom več zapadla v stare vzorce in ne bom posegla ne po pomirjevalih ne po antidepresivih - pred kratkim sem bila na tem, da jih začnem jemati.
  Iz svoje lastne izkušnje lahko povem, da zapademo v depresijo zaradi nerazčiščenih, pod preprogo pometenih problemov že iz otroštva in kasneje v življenju.
Seveda človek nikoli ne ve, kaj ga bo doletelo - zarečenega kruha ....a trenutno sem premagala stisko - dovolj je bilo, da sem znala povedati, kaj me muči in da nisem naletela na gluha ušesa. 

[Sofia-Del_Sati]

Nekako te razumem sopotnica...

Primer moje zgodbe je:

depresivna babica, 20 letni alkoholizem in depresija pri mami (materi), alkohol in dolgoletna (10 let cymbalte) depresiven stric (mamin brat), alkohol drugi stric (drugi mamin brat), alkohol oba bratranca,...

mene so dotolkli razni dogodki, predvsem pa nisem imela podporo s strani bližnjih, še več, kvečjemu še v domu, kjer bi človek moral biti najbolj sprejet v ljubezni, sem prejemala več kritike kot zunaj, zunaj pa samo posmehovanja, zato je tudi še zadnja podpora izginila, t.j. moja lastna podpora do same sebe.

Padec.

Iz daljše anksioznosti in deloma depresije (od leta 1992 dalje oboje konstantno), je vrhunec dosegla anska 10/2010, kmalu zatem pa še depresija. Konec.
Predno sem pristala na ad, sem šla k dežurnemu psihiatru, dr. Rejcu. Njegov pogovor je bil zame čudež! V 1h pogovoru, sem povedala skoraj vse kar me bremeni, sprostila sem se, deloma cenila in predvsem počutila sem se uslišano, vredno, cenjeneno in da sem človek! Pa pazi, šla sem k njemu pod must, ker če ne bi šla do njega, bi se šla takoj ubit.
Žal, je bilo pri njemu samo ta pogovor, drugi ni prišel na vrsto, pa tudi v njegovi obravnavi nisem bila. Za psihoterapijo nisem imela denarja, pa tudi na ta prvo sem naletela napačno, druga mi je bla kar ok, samo vseeno je bilo zame predrago.
Po treh poskusih z AD, sem le v tretje vztrajala in danes se spet počutim ok - ne še čist, ampak nisem pa ravno na tleh.

Kaj hočem povedati?

Lahko je depresija organskega ali socialnega izvora....vseeno, četudi veš, katerega izvora je, če pa si ne znaš pomagati. Ko najdeš rešitev, pa je to najbolj pomembno, da prideš ven iz luknje in spet začutiš življenje! Kasneje svojo notranjo moč, in nenazadnje še svojo ljubezen do sebe!

Lp Sofie 

[Sofia-Del_Sati]

Poročam naprej v vezi s trojčkom: jaz + motnja + zdravila  

Skratka, bila sem spet na dnu; tokrat ne zaradi depresije (saj jemljem že skoraj 1,5 mesec asentro 100 mg), temveč zaradi nihanj razpoloženja.

Up, down, up, down,.... potem pa down, down, up, pa down, doown, dooown, pa miceni up,... in tko nonstop. Pa ne po dnevih, tudi po urah. Počutila sem se čist preč in preveč! Izčrpavalo me je, utrujalo in predvsem begalo. Kaj se sedaj dogaja?

Se mi res obeta stabilizator?? Z grenkim priokusom grem na kontrolo, ki sem jo imela 1.8.2011. Komaj sem jo dočakala, da se izpovem psih., da mi pomaga glede nihanj. Povedala sem ji čisto vse - itak ji ful zaupam, pa še rešila me je s pravo terapijo, da sem lahko vmes hodila še v službo, in to ne ob normalnem tempu, temveč clo nenormalnem, sem uspela. In še ob uvedbi ad!!! Bravo jst!!!

Predpisala mi je neko novo zdravilo, predvidevajoč, da stabilizator. Povedala sem ji tudi kaj si misli sploh o stabilizatorju in Lamictalu. No iz tega sledeč mi je predpisala ta novi lek.
Čudno se mi je že zdelo, da ga nisem dobila v 2 lekarnah, v tretji pa so ga tudi šli iskat bogve kam v katero polico tam daleč zadaj. Končno ga dobim. Zvečer jasno, Sofie bere navodila, vendar tokrat nisem več dajala poudarka na stranskih učinkih, temveč zgolj informativno kaj to je, kako se jemlje in da je to...............

ANTIPSIHOTIK!!!!


Kap me je!

Že tako sem komaj sprejela ad, potem sčasoma le v celoti, deloma sem prežulila stabilizator, ap-jev pa nisem mogla. Pa sem mogla! Kajti zdaj je bil tukaj! In zdaj!
Nekaj časa sem potrebovala, da sem kaos v glavi umirila in alarm v možganih ugasnila. Pa sem si rekla: Sofie, vem, da bi raje cianid spila kot ap, vendar, a bi res raje umrla kot živela? Seveda sem vedela odg., da bi raje živela oz. če nisem še sprobala vseh poti (zdravil), bi bilo škoda delati nekih napačnih sklepov zaradi pomanjkljivih informacij. Pa sem si rekla; enkrat me je že rešila psih., zihr me bo spet. Če ji zaupam, zaupam tudi ANTIPSIHOTIKU ZOLRIX-u!

In sem se pogumno podala na pot zdravljenja z ad, pomirjevali, antipsihotikom; v ponedeljek 1.8.2011 sem prvič vzela Zolrix...............

.................. do danes, ni bilo niti enega nihanja!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! 

Zopet me je rešila moja draga psih. in hvaležna sem ji tako zelo, da ne bom mogla opisati z besedami. Verjetno pa ve, če je s srcem predana poslu. Hvala Višji sili in moji dragi Majči, ki sta me popeljali k dr. Šeričevi!

31.8.2011 imam spet kontrolo, jaz pa sem danes stabilna, ne preveč žalostna, in anksiozna, ampak furam od pon. brez helexa! Sicer ga lahko vzamem 1 na dan, če bo prehudo, ampak zaenkrat mi kar gre - ni tko izi kot se sliši, saj sem v službi kar živčna oz. zelo živčna, ampak ne tako, da bi me strah pobiral. Zaenkrat. Spet bom začela z delom na sebi, preko knjig in sproščanja, kajti do danes tega nisem mogla, saj sem se mogla prvo pobrat iz teme, potem pa še iz nihanj, bemti svecega!!!

Tak, da, sem OK, zdj mam 2 tedna dopusta in bom delala tisto, kar si želim: 2 dni naspavanja, potem pa branje knjig in še vse ostalo!!!

Lp Sofie 

[Juliette]

  Ful sm vesela zate!!! 

[Sofia-Del_Sati]

Hvala, J.! 

[Slavka]

  no, zdaj pa menda bo, ne Sofie...ti privoščim, da se ti že enkrat počutje uredi in ustali. 

[Sofia-Del_Sati]

no, zdaj pa menda bo, ne Sofie...ti privoščim, da se ti že enkrat počutje uredi in ustali. 

Uf... Slavči, če ti rečeš "no, zdaj pa menda bo že".... pol veš, kakšen menda je šele pr men!!

Trenutno sem ok v psihi, razpoloženju, depri,....a sm še kej pozabila.... sam še ankso moram znižat. Pa še kak drek, če se bo nalimal name, da ga odstranim!

[Slavka]

Sofie nč tko razmišljat, temveč uživaj v danem počutju...naj traja čimdlje...Pred nalimanim drekom pa ni nihče imun...tudi name se nalima mimogrede, ta teden se je kar krepko limal, pa sem si ga šla v morje sprat dol 

[Sofia-Del_Sati]

Ugotovila sem, da sem srečna!!!

Ok, sem dolžna obrazložitve. 

Tko bom rekla; verjetno že poznate moje želje, namreč, da bi delala v fohu, za katerega imam izobrazbo, delam pa v drugem fohu. In vsak dan sem zato iskala oglase na ZRSZ, ki so ob torkih in petkih. Pa seveda preko exsodelavcev, če se bo kje spraznilo delovno mesto.

Odkar jemljem Zolrix, to je od ponedeljka dalje, ne le, da sem končno stabilna v počutju, da spim kot mumija, da sem poleg stabilnega počutja tudi na sončni strani v filingih, da se počasi umirja nemir v meni..... od pon. do danes nisem pogledala oglasov!!!! Pa ne, da bi bila gužva v službi - sploh ne! Še tak dolgčas je bil, da ko smo dobili delo, smo si ga nagrabili in varovali vsak svoj kup, da mi ga ja ne bi sodelavka odnesla in da bom lahko delala ter mi bo tako hitreje minila ura  Če smo navadno si ob delu razdelile kupe in si nudile vrhunsko pomoč med sabo, je bilo ta teden obratno!
In nisem šla gledati oglasov niti jih ne bom. Zadovoljna sem postala tako s službo kot sama s sabo. Me še daje anksa, ampak saj bom kmalu zvišala asentro na tisto mero, ko bi moglo delovat proti anksi.

Da ne omenjam, kako dobro spim  !!! Resda sem že ene 3x mela tok morbidne sanje, da se sam čudim možganom, odkod take ideje 

Pa tudi jem že kot se spodobi,.... skratka, lajf se mi počasi ureja. In tako sem srečna, da nisem končala svojga lajfa!!! Ne le zaradi svojih staršev, kužke in prijateljev, temveč zaradi možnosti, da lahko še kaj naredim v tem življenju, kaj lepega, produktivnega, konstruktivnega in predvsem, da ga še doživim! Za umret je še vedno čas, za (pre)živet pa je velikokrat odvisno od drugih dejavnikov in ne samo zgolj od nas samih!

Pozdravčke vsem........sofie 

[_LiMoNcA_]

Js sm že 3 dni v moškemu spolnemu organu,....Predvčerajšnim pa je bla taka kriza samo še za na britof 

[Sofia-Del_Sati]

kaj če bi povedala malo več

[_LiMoNcA_]

V lekarni mi je farmacevtka svetovala naj za 14 dni prekinem z AD-ji in poskusim jemati šentjanževko,..pa sem nehala pa je blo prvi dan ok drugi dan sem bla omotična tretji dan pa taka da mi je blo slabo,pritisk v glavi, slika se mi je premikala k da bi bla na vrtiljaku,apetit pobralo čist sploh nisem bla zmožna it ven, da ne govorim da se zjutri nisem mogla s postle dvignit tko da sem ustala ob 14:30  In sm se zvečer predn sm šla spat zjokala da mi je usaj pritisk v glavi mal uplahneu.Dons pa učer sm mal bolš ampak useen za en drek v primerjavi s prejšnjimi dnevi k sm mela same pozitivne misli pa vse zdej pa same negativne pa newem kako bo s šolo pa nevem kako bo z zdravjem pa nč   

Sm začela nazai AD-je jest ker pomoje bi se mi v 14ih dneh zmešalo,da ne govorim o tem da tisti dan k sm mela tako krizo sem se dopisovala z enim kolegom pa sm ga zamešala za nekoga drugega pa me je blo tok sram kako se mi lah zgodi kej tazga da sploh nevem s kom se menim,pa sprot pozabljam stvari.Pred kratkim mi je ati neki reku pa čez 5min nisem vedla al se mi je sanjalo al je blo res pa sem ga še enkrat prašala al mi je to reku al se mi je sam zdel.

POLOM!