Depresija - dojemanje o njej malo drugače...

[Sofia-Del_Sati]

Mam eno vprašanje:

s psih. sva zmenjene, da lahko jemljem 1 mesec 3x/dan, vsakdan helex, 0.25mg če bodo str.uč. hudi in če bo stresno na šihtu.

zdj jemljem 1 teden asentro 50 mg, zaenkrat folglam z 1 helexom na dan, razen zdj 2 tedna bom 2-3 res vzela.

vprašanje je, da med vikendom, ko sem doma in mi ni treba v družbo, sicer ne vzamem helexa, čeprav sem cel dan tesnobna pa težko v psihi, muka mi je živet, kaj počet, skratka skoz napeta in izžeta.... pa ker šparam helexe, jih nočem vzet, zdj, doma.

a bi jih mogla tudi tko, ko sem sama doma, da mi bo vsj mal lažje živet? ne vem no, ... te helexe res jem ko mi je neznosno, in to je v slubži, v zdravstvenem domu, pač povsod kjer je folk in mi je zdj anska spet povišana...

lp sofie 

[_LiMoNcA_]

Sofi mogoče prašaj psihiatrijo kaj meni pa je najbolje da se po njenih navodilih ravnaš 

[Suzy]

Sofi glede pomirjeval bodi previdna,kar hitro te zasvojijo in telo za ist učinek potrebuje zmerom več.
Tako,da res vzami po potrebi,...sama veš kdaj je največja kriza.Doma pa lahko odmerek
izpustiš,vsaj jaz bi ga.
Jaz sem tudi jemala nekaj časa Lexaurin,vsak dan preden sem šla v službo zjutraj 1,5mg.
Nekaj časa je zadostovala ta doza,kasneje sem pristala na 10mg dnevno.Ker ga pa je
zmanjkalo sem bila prisiljena bit brez in povem ti,da mi je bila teden dni muka.
Zdaj ga vzamem res ko je potrebno,doma pa zelo malokdaj.Čuvaj nase!!!

[_LiMoNcA_]

Dans mi ne paše ful jest pa sem malo pojedla pa mam prec bolšo energijo,sem šla tut v središče Kamnika imajo kolesarji nekaj gor je folka ko mravelj in haval bogu me ni noben napad stisnu  ponosna sem nase  počasi pa bom premagala

[Toja]

Mam eno vprašanje:

s psih. sva zmenjene, da lahko jemljem 1 mesec 3x/dan, vsakdan helex, 0.25mg če bodo str.uč. hudi in če bo stresno na šihtu.

zdj jemljem 1 teden asentro 50 mg, zaenkrat folglam z 1 helexom na dan, razen zdj 2 tedna bom 2-3 res vzela.

vprašanje je, da med vikendom, ko sem doma in mi ni treba v družbo, sicer ne vzamem helexa, čeprav sem cel dan tesnobna pa težko v psihi, muka mi je živet, kaj počet, skratka skoz napeta in izžeta.... pa ker šparam helexe, jih nočem vzet, zdj, doma.

a bi jih mogla tudi tko, ko sem sama doma, da mi bo vsj mal lažje živet? ne vem no, ... te helexe res jem ko mi je neznosno, in to je v slubži, v zdravstvenem domu, pač povsod kjer je folk in mi je zdj anska spet povišana...

Sofija z psihiatrinjo sta zmenjene...super...torej jih imaš zato, da ti je lažje...

Sama pa boš začutila kdaj jih rabiš in takrat tudi vzami...ne planiraj naprej kdaj jih boš
in koliko vzela...morda kakšen dan nič...drugič tri....

Kadar si sama doma in čutiš, da ti je hudo...vzami...lej dogovor s psihiatrinjo je eno, tvoje jemanje pa po počutju...ti pa svetujem, da ne prekoračiš predpisane doze...

Ko ti jih bo zmanjkalo ti jih bo še predpisala, tako da si jih ne shranjuj in ne trpi, če imaš pomoč.

 

[Toja]

Limonca....

[memi]

Sofi

Če ti je psihiatrinja tako predpisala,potem jih jemlji tudi če si sama doma,se boš bolje počutila. Verjemi, Helex rules  ...jaz sem jih jedla dva meseca skupaj in se nisem navadila 
Zaupaj psihiatrinji 
Držim pesti zate, da se boš čimprej bolje počutila

[Sofia-Del_Sati]

hvala memi.........si me potolažila!

[Sofia-Del_Sati]

Matr me to mori (poleg miljon skrbi):

zdj že 1 teden jem 50 mg Asentre in bi mogla že prešaltat na 100 mg - mogla zato, da prej prime glede depre, kot imam izkušenj v januarju. nisem pa višala še, zato, ker bodo potem tud str.uč. močnejši - ali pa ne? ker tukaj pa mi januarske izkušnje bolj malo pomagajo, ker si takrat nisem pomagala s helexom, zdaj pa jih,... pa že zdj jih vzamem sicer resda 2 na dan, sam od jutri mislim da bo kar na 3. (sm se zdj čez vikend šparala in jih nisem jedla)

ne mislim pa do prve kontrole, to je 1.8. jest 50mg, ker mi itak ta doza ne pomaga (kokr se vidi po mojih postih zadnje cajte ).

mah, jezna... na vse skp... pr men mislim

[Jagodka]

Punči, to so stranski.

Mene je asentra metala 5 tedenov, potem pa prijela. 14 dni 50, potem 100mg.

Zdrži!!

[Sofia-Del_Sati]

hvala jagodkica

[Jagodka]

zdj že 1 teden jem 50 mg Asentre in bi mogla že prešaltat na 100 mg

En predlog (ja, nisem dohtar, ne mi spet očitat, nevemkdoježebil, da doziram zdravila): mogoče napreduješ na višjo dozo bolj počasi. Recimo en teden 75mg. Eno 50ko daš na pol in tako počasi prideš do 100tke.
Če bom še kdaj šla na ADje bom dozirala bistveno bolj počasi, kot sem prvič. Tako izkušnjo imam z opuščanjem, sem drobila tiste tabletke na četrtine.....

[dusica]

Sofi,

glede Asentre in pomirjeval, ti ne znam kaj veliko svetovati, ker imam še skoraj polno škatlico Apaurina, ki mi ga je preminuli Marušič predpisal leta 2008, ko sem tedaj imela občasno kakšen panični napad, sicer sem jih od tedaj vzela le 5...bo prej pretekel rok! V bistvu je to: da sem se na srečo naučila spopadati s najhujšimi travmami, tako da PN ni in ko me prevzamem kakšen stran, žalost, tremor, najprej posežem po BALDRIJANOVIH KAPLJICAH + GLOBOKO DIHAM..in potem, če v roku 3-4 ne pomaga, vzamem en APAURIN..pa seveda  da se odpočijem od tega, zame "šoka"...

Računaj tudi name...sem s teboj! 


                                                         Dušica

[Sofia-Del_Sati]

hecno.... ko sem novembra/dec./jan./feb. brala poste nekaterih, ki so bili total down v poletnih časih...sem si mislila, da kako to, ko pa je ja sonce, vroče ipd., pa čeprav sem bila sama total v pi... takrat pozimi.

danes vem kako je to!

muka mi je.... sita sem teh vzponov in padcev, tega teženja, tega stalnega sranja.

sita sem depre, socialne fobije in anksioznosti.

sita sem življenja, dihanja in trpljenja v sebi.

sita sem neprestanega jamranja, sita sem, da ni več lajfa v meni, pa ad gor ali dol.

sita sem, službe, ko se špogam po več kot 10h, ko naredim več kot 2/3 dela, pa noben tud hvala ne reče; dobim še več dela! ni problema, pa dejmo še to oddelat, ampak tudi drugi v skupini.

sita sem upov, upanja, pozitivizma, ipd.

najbolj pa sem sita, ne ko sem v dreku s počutjem in z neprestanimi mislimi na samomor in zakaj hudiča ga še nisem izvršila, ampak tega, da ko se dobro počutim, imam slabo vest in prekleti občutek krivde za nazaj, ko sem se slabo počutila in zamudila tisto lepo, kar sem takrat trenutno, v dobrih filingih čutila. no sj nextday je blo itak spet vse tema in strah.

zarad mene se lahko ta tema zaključi, mi je vseeno, tud tema, ki jo imam v Prvi pomoči.
Ni mi pa vseeno, da se ne bi zahvalila za vso podporo tukaj in da obstaja to društvo.
Vendar žal, sama sem ujeta v prevelik zapredek strahu, tak, da mi tudi zunanji pomagalci ne morejo več pomagat.

HVALA VAM VSEENO! STOKRAT!

ne bom se še totalka predala, prav dolgo pa tudi ne bom zdržala! who care...

Sofie

[_LiMoNcA_]

Sofi nehaj nas strašit,veš da te mamo tu vsi radi..verjamem pa da imaš med temi temnimi dnevi vsaj kakšen trenutek ki ti je posijan s sončkom.Ne Obupaj!!! Mi smo s tabo,pomagamo si med sabo po najboljših močeh,mogoče bi morala do svoje psihiatrinje se pogovoriti glede tega,da dobiš kakšen nasvet ali pa da ti zamenja AD-je ampak prosim ne razmišljaj v tej smeri da bi naredila samomor.Js sm stara 17 let še dobro živet nisem začela pa dobim velikokrat misli,da je bolje če se ubijm ker od lajfa tko nimam nč pa še šolo sem zavozila pa totalno se vase zaprla,ampak sem rekla da sem močna in da zmorem tko da že nekaj časa delam na sebi in napredek se že opazi.Od zadnjega paničnega napada je približno 3 tedne HVALA BOGU in upam da sem se vsaj paničnih rešla,pol bo že lažje šlo naprei.Sem se pa  3 dni nazai odločila in sem šla s kolegom na kavo,bar je biu res nabito poln in nisem doživela ne napada ne tesnobe sem bila prijetno presenečena in ponosna sama nase ker sem se počutla res sproščeno edino vroče je blo za znort.


Sofi samo trdno voljo morš met,se odločit da boš pršla skozi to.Pokliči kakšno prijatlco pa se malo izpovej,pojdi v družbo,mogoče se lahko zmeniš v službi da bi bila par dni frej da prideš malo k sebi??

  Vso srečo ti želim iz srca <3

[Suzy]

Sofia nevem kaj naj ti napišem,ker ti je bilo ogromno napisanih postov v katerem kar
mrgoli vzpodbude,nasvetov,želja,.... in od katerih bi lahko marsikaj sprejela
v prid sebi,....a ti se vedno znova in znova predaš,...zakaj,ne razumem??!!!

Je pot,če imaš voljo,...je luč,če jo želiš uzreti,...je ljubezen,če jo želiš sprejeti,...
so sanje,če jih želiš sanjati,....obstaja hrepenenje,veselje,strast,...tudi solze sreče,..
a ti vse to nekako odrivaš od sebe,se zapiraš,predajaš in predvsem nočeš upati,da bo
bolje še prej kot si misliš!!
Vedi,da ti želim vse dobro in še več,...objem!!!

 

[Janja]

Sofie!

Kako zelo te razumem...

Ampak to ni rešitev, veš.

Vem, da je hudo, ko je polno vzponov in padcev, ko ne zmoreš živeti tako kot bi si želela, ko se trudiš, pa rezultatov ni in ni, ko poslušaš, kako je drugim uspelo, tebi pa ni.

Sofie, jaz nikoli nisem tukaj gor opisovala mojih resničnih stisk, mojih padcev, mojega životarjenja, moje žalosti, ker nisem vedela, kaj mi je, ko nisem mogla v življenju doseči tistega, kar sem si želela, ko nisem zmogla imeti otrok, ker je bila motnja prehuda, ko mi je šla veza narazen, ker partner tega ni več zmogel, ko deset let ni in ni bilo v redu ne glede na moje veliko vlaganje, ko sem jokala od žalosti, ko so drugi hodili na morje, smučanje, jaz pa tega nisem zmogla. Če sem kam šla, je moja simptomatika udarila na polno in enostavno nisem zmogla nikamor...

In še bi lahko naštevala...

Moja najlepša leta so šla mimo mene...

Vsa ta leta sem nosila masko in prav nihče ni vedel za moje stiske razen mojih najbližnjih.

In sedaj po 23. letih zopet začenjam ŽIVETI. Z ogromno dela na sebi, s psihoterapijo in AD-ji se spet veselim življenja, spet stopam v nove odnose, spet se veselim lepih stvari.

Pa to ne pomeni, da bo tudi pri tebi trajalo tako dolgo. Saj veš, da je že zadosti dolgo trajalo tudi pri tebi. Pri meni je trajalo tako dolgo, ker sem pač zbolela v napačnem času. To je razlaga dr. Dernovškove.

Če bi jaz z vsemi temi tehnikami, s psihoterapijo in AD-ji začela že takrat, ko sem drugič zbolela (prvič sem v otroštvu), potem ne bi zamudila toliko let. Ampak očitno je moglo tako biti...

Zato daj priložnost vsemu temu, ki ti bo pomagalo do tega, da boš začela spet živeti.

Jaz verjamem vate in vem, da boš spet taka kot si želiš biti.

Objem.


Janja

[alexx]

Sofi...kje si. Javi se vsaj na FB.

[Tačka]

ne bom se še totalka predala,  - to mi deli punca, bori se.. kot sem se jaz, in vsi ostali tukaj gor ..
prav dolgo pa tudi ne bom zdržala! who care... - we care [/font]


sofi, ne daj se .. vrni se..

[Sofia-Del_Sati]

danes sem za silo... počutje 2/10... ni vsaj -10/10

se mi dogajajo same težke stvari, poleg vsega tega sranja z depro....

če že ne razmišljam 24h na dan o samomoru, pa da grem potem spat za 16h, in itak nisem za nikamor, peljem samo kužko ven, in ji dam za jest, men se itak ne je in sm spet shiujšala... pa otipam bulo na kužko  jutri grema k vet. 

v sre. grem jst k dr., neki je govorila o hosp., sam nč več ne vem... mi je vseeno zame!

v službi, ko sem pregurala najtežjih 14 dni, pa ne zaradi uvedbe ad, ampak še drugih zadev, ko sem se veselila novih 14 dni od jutri dalje.... ker bo drugače... spet samo razmišljam, kako bi med malco šla na avtocesto in bi bil kreš.....

ko se pogovorim s svojima glede težkih dnevov in spanja, da ne razmišljam o samomoru.... mi oče prvo reče:
- ja, razmišljaj pozitivno pa bo!

(hvala! ker butl, ko se nism prej spomnila!!??!!)

drugo pa:
- zadaj si en cilj in boš hepi (in to je?) -----> vadi hojo v visokih petkah!!!

prvo sem mislila, da se norca dela iuz mene, potem mu je pa mami lepo rekla, da naj to reče sosedi, ko ima kolena zjebana in hodi z berglami!!!

vidim, da nisem vredna življenja!