Objektivno prav, čustveno polom

[Toja]

Kaj mislite glede terapevta? Pravi, da k Rebolju ne bi več šel, ker se mu zdi, da je tam zgodba nekako bila končana. Sam mu je poročal tudi o momentalnih napredkih in sta nekako zaključila. Mu je rekel, da verjame, da bo zmogu in da ga ne bo več rabil. Sedaj razmišlja, kam naj gre. A vi mislite, da je vseeno ali gre k moškemu ali ženski?

Glede terapevta bi ti jaz predlagala takole...če je bil on takrat z dr.Reboljem zadovoljen, če sta se
ujela...naj bi ponovno šel k njemu, saj kot pišeš se je njegovo stanje poslabšalo in dr, Rebolj ga
že dobro pozna.
Koliko časa je minilo od takrat?

Morda se je pri njem zdaj razvila druga zgodba in potrebuje ponovne pogovore.

Drugače pa je vseeno..moški ali ženska, morda bi bil zanj primernejši moški, ker bi se mu bolj zaupal,  še vedno pa prisegam na dr. Rebolja...

[Libby]

Dej zvonček, nehaj se toliko ukvarjati z njim, raje posveti energijo sebi.

[tiranozaver]

Zvonček, eno me res zanima: a ima tvoj mož zdaj kakšne stike s starši? Če ne, kdaj točno je prekinil? Tega ne razberem dovolj sigurno iz tvojih sporočil.

Sedaj razmišlja, kam naj gre. A vi mislite, da je vseeno ali gre k moškemu ali ženski?

Ni, ampak je to odvisno od njega - za to ni spošnih priporočil. Važno je samo, da bo zaupal terapevtu/terapevtki in da ga bo slednji / slednja dovolj močno "zbrcal", da bo kaj naredil in ne bo ostal samo pri analizi.

[Zvoncek]

da ga bo terapevt zbrcal, da bo neki naredil....ne vem, če ga bo ker, sej ti terapevt da samo znanje in pol moraš sam to vadit vadit vadit. Mogoče pa se bo ker terapevt res tolko potrudil!

Stike  je prekinil dec.09, potem sta sledila še dva kratka srečanja z namenom, da se zmenijo, kje so meje. Mene ni bilo zraven. Mislim, da je bil en v februarju in en v marcu 2010. 

[Aslan]

Če prav razumem tvoj partner nima stikov s svojimi starši od 2009?
(razen 2x v 2010).

Kaj je potem glavni problem?
Obstaj amožnost, da se ti bolj ukvarjaš s taščo, kot on sam z svojo mamo? 

[Zvoncek]

Pri Rebolju je bil junija 2010, mislim, da je mesec točen.
Takrat sta delala predvsem na postavljanju mej do drugih. Ker sta ugotovila, da to najbolj rabi. On mu je svetoval skupinske terapije, ki se jih je udeležil. Bile so dobre in jih je potem še meni doma razložil in narisal Po njej sta imela še eno individualno terapijo, na kateri je bil zaključek, da naj bi bil "pripravljen".

Imam občutek, da si k njemu ne želi tako zelo vrnit, ker ga ni toliko izpraševal o njem. Na individualni uri je izrazil težavo in potem skupinske delavnice. Ki so bile zelo koristne, zelo, vendar je bilo več tem. Mogoče bi rabil nekoga, ki bi ga bolj vodil skozi terapijo z vprašanji o njegovih problemih. Nekako tako je razlagal....

[Zvoncek]

Težava je, da je on nemiren. Ker mu primanjkuje samozvesti v vsakdanjih odnosih, ne postavlja mej, še najbojlj je težava, ker njegovi hočejo stik z njim (oni pošiljajo 2x na mesec smse, pišejo maile, preko drugih ...)  in on ima največji strah pred starši, ker zamrzne, in ker vse to jemlje energijo obema, je treba neki nardit.

[Zvoncek]

Aja mogoče še to, zakaj ta strah... kot sem že napisala vzgoja in ker se je pogovarjal z njimi neuspešno vsaj 4x. In pač ne sprejmejo njegovega življenja kot si ga želi. Ja težko je o tem na forumih pisat

[Aslan]

Morda bi mu knjiga Strupeni starši (Susane Forward) kaj pomagala odpreti oči ...

[mina]

Tudi Rugelj v eni izmed svojih knjig /ne vem več v kateri) lepo opisuje take mamine sinčke.
Tudi če ve, da mu škodi, ne more prenehati imeti stikov z njimi.
Poznam osebo, ki je prekinila (skoraj) vse odnose s starši (kakšen tel. klic ob redkih priložnostih) in je od takrat naprej v redu. Čeprav ga še verjetno grize misel, d so "kljub vsemu starši", upam, da bo zdržal in držal svojo odločitev. Predvsem zato, da bo še naprej brez paničnih napadov, depre ipd navšečnosti.
Preberi tudi knjigo Alenke Puhar - Prvotno besedilo življenja.
Srečno obema.

[tiranozaver]

sej ti terapevt da samo znanje in pol moraš sam to vadit vadit vadit.

Ne ne ne ne nenenenenene.   

Vsekakor je na koncu vse odvisno od pacienta samega, ampak terapevt ni nek nevtralen profesor, ki samo odpredava svoje. No, razen tisti najslabši.

Drugi del o "vaditi vaditi vaditi" pa drži kot pribito. A je mož to počel, ko je hodil na terapijo?

še najbojlj je težava, ker njegovi hočejo stik z njim in on ima največji strah pred starši

Če je res tako (če tako tudi on čuti), ni druge, kot da se nauči živeti z minimalnimi stiki s starši. Nadaljevanje terapije bi verjetno pomagalo. To, da toliko časa zdržal, je dober znak. Se strinjam z mino, da se odnosov med njim in njegovimi starši ne bo dalo normalizirati.

Obstaja pa še ena možnost - da si skozi to kalvarijo šele prav spoznala svojega moža in njegovo nesamostojnost in pasivnost. In da ti tak ni všeč, da to ni človek, s katerim si se poročila ...