Živjo!
Prišla iz Polja...Danes šla delat po več kot treh tednih...Ah, to življenje...
V psihiatrični kliniki mi ni bilo nič boljše. Nafilali so me s tableti in tu pa tam sem imela kak pogovor s psihiatrinjo. Zdaj bom začela terapije, ampak jaz vsega tega nočem. Nočem tablet, nočem pogovorov...Rada bi, da se vsi sprijaznijo s tem, da ne bom več dolgo na tem svetu. Pod vsi mislim na fanta in sestri. To je pa tudi to.
Preden sem šla v Polje, sem se nažrla tablet. Bila sem sama in vse je bilo popolno, ko me je začela sestra klicati po telefonu. In ker me ni nihče dobil na telefon, so klicali policijo, ki je vdrla v stanovanje in rešilca...Bila sem tako blizu. Tako blizu smrti. Lahko bi že enkrat končala s tem.
Danes začnem zopet pisati pisma sestrama in fantu. Naslednjič me ne bo mogel nihče rešit. V to sem trdno prepričana!
Ahhh.... Isobelle, trenutno ti lahjko samo to rečem, da razumem tvojo stisko in si želim, da bi bili vsi tako močni, da ne bi podlegli ne samo samomoru ampak že misli o njemu.
Samo veš, če se pred samomor pogovarjaš s sestro in poješ tablete, potem itak da ve, da ga boš delala; in tudi ti, da te bodo rešli, ker bo sestra nardila paniko.
Bolje bi bilo pisati pisma psihologom, tako kot sem jaz malo prej, vsem iz LJ ali okolice, saj tudi sama ne verjamem psihiatrom, psihoterapija ki pa je tako hvalospevana, pa kaj, ko je samo za plačilo!! Tudi dr. me je pustila na cedilu včeraj z izjavo, da ne verjame da imam tako ankso, a sama je vidla moj najhuše dneve ko sem se skoraj prpuzala do nje, se vsa tresla ipd (pa sj mi je tud rekla, da ne verjame, da tako hitro prime ad pr men, psih. pa je rekla, da jtemu tako
). Hočem ti povedat, da se tud drugi otemo samomorov;
in kot sem rekla, raje piši pisma psihologom, kot pa sestri in fantu!!
