Zivjo vsem!
V soli se ze pocasi pripravljamo na
pisanje seminarskih nalog in tako...kar meni sploh ni problem...meni je problem to predstaut.Le kako naj se js tm prikazem pred profesorji, se po moznosti polno ucilnico.Res ne vem kaj nardim.Js mam ze probleme pri samem komuniciranju z ljudmi, npr. ko je treba kaj povedat, izrazit svoje obcutke, misli..in si vedno mislim, zakaj bi se pa ti bednica oglasala, sej sploh nobenega ne zanima tvoje mnenje.Ze npr., ko cakamo profesorja tistih ubogih 5 minut na hodniku pred zacetkom pouka, mi je mucno.Tistih 5 minut se mi vlecejo kot 1 ura. Sej ne recem, vcasih spregovorim kaksen stavek ampak vecinoma samo sedim na klopci, v rokah drzim torbo, ki je na mojih nogah , kot da bi mela not zlato
... Prav moram se necesa oprijet..in samo pogledujem okoli in umiram od dolgcasa in moje misli so samo usmerjene v to, kako bi pobegnila , po moznosti na kaksen otok, kjer bi bla sama in uzivala, oh, ja, očitno sm res potrebna dobrega dopusta...Nazalost me je ta seminarska tok vrgla iz tira, da zadnje case razmisljam o samomoru, ampak itak nimam poguma , tko da , ne se bat . Prej recimo nikol nism niti pomislila na samomor,ces kako lahko clovek zapravi vse dobre stvari zarad ene v zivljenju, ki se jo da resiti(upajmo :s)...
In tut dost mam tega da sm po cele dneve doma, nimam niti enega prijatelja/ice, niti sosolca/ke s katerim bi se druzila (zalostno, da si to ena 18-letnica to dovoli)
; ceprav se doma razumem z mamo in sestro(25) in sem sproscena z njima in se vedno hecamo in samo njima se zaupam. Fotra nisem omenila, ker ne zivim z njim(sem zivela v zelo majhni sobici -8 kvadratov..sram me je priznat
...in me je vedno tlacil s svojimi mislimi in nisem imela moznosti iti stran od njega.. ces, vsako jutro se zbudim z mislijo na to , da sva se z tvojo mami locila, ocitno se njemu ni jasno zakaj..vsak dan me je manipuliral proti njej, in sem jo nekaj casa celo sovrazila zaradi njega. Zdej pa se zavedam da je on psiho. Komi cakam da se odselimo nekam z mami in sestro -ce se bomo seveda , zaradi financnih tezav. Rada bi tudi mela fanta, samo kaj ko sem tko 'bedna' kot recemo mladi, in se nimam kaj za pogovarjat,razen ce kdo prvi ne zacne teme. Imam obcutek, kot da bi se morala nauciti teme pogovorov,... Nimam pojma. In se ne smatram za grdo, sploh ne, samo imam prevec kg, in to je verjetno se eden izmed razlogov, da ne privlacim fantov.
Lepo bi vas prosila, ce ima kdo podobne izkusnje, misli...ce mi lahko priporoci kaksna zdravila, psihologa(da ni placljiv), karkoli uglaunem..Ne vem, kaj naj naredim. Upam, da bom kdaj odkrila smisel zivljenja..
Joj, kok sm se razpisala, pa to sploh ni vse
Lep dan vsem
