En lep pozdrav vsem skupaj...
Že nekaj časa prebiram vaš forum, sedaj pa sem se odločil deliti mojo izkušnjo skupaj z vami in z veseljem pričakujem kakšno vaše mnenje. Naj povem, da mi je tudi ta forum pomagal v določenih trenutkih, ko sem prebiral, da nisem edini, ki se bori s temi neprijetnimi težavami.
Približno 2 dobra meseca nazaj so se mi začele dogajati (takrat še ne vedoč za kaj se gre) precej čudne in neprijetne stvari. Začelo se je z čudnim bitjem srca pred spanjem (kot aritmija) takrat sem najprej pomislil na ponovno aritmijo, s katero sem se seznanil že pred leti in za katero sem za določeno obdobje pil tablete za ritem srca, nič resnega saj sem vsake 2 leti hodil na UZ in vedno so mi rekli da imam srce zdravo...tako pač pride...
Nato po nekaj dnevi slabega počutja se mi pri vožnji iz službe proti domu zgodi zelo zelo neprijeten občutek, kot da mi stiska glavo, oža vid, otežuje dihanje...takrat sem se tako ustrašil saj sem bil prepričan, da me bo infarkt. Takoj sem ustavil vozilo in še dobro, da sem imel punco ob sebi, da me je takoj peljala na urgenco. Tam so mi takoj opravili EKG kateri ni pokazal nobenih nepravilnosti bitja srca in že takrat mi je zdravnica (sicer zelo neprijazna) omenla, da po vsej verjetnosti gre za neke vrste anksioznosti oz panike, takrat ji nisem verjel saj se mi je ta stvar prvič pripetila in vam povem grozno je blo...
V roku enega ali dveh tednov so se mi taki napadi ponovili še vsaj 2-3 krat in ponovno so me odpeljali na urgenco v bolnišnico kjer so me zadržali za eno noč, da bi me naslednji dan pregledali...med tem sem se že naročil na komplet pregled srca (UZ, EKG, Holter, test vzdržljivosti) saj sem se zelo bal, da je le nekaj narobe z mojim srcem saj sem v tem poletju mogoče celo pretiraval s športno aktivnostjo (kolo-razne amaterske dirke) in potem človek takoj pomisli, da mu je pa tisto "pretiravanje" mogoče škodlo...
Zjutraj ko je bila vizita sta me pregledali dve zdravnici pri katerih sem moral opravljati razne teste gibov z rokami, dotikanja nosu, ravnotežje itd itd...vse brez problemov !!! Na koncu pa sem opravil še test pospešenega dihanja kjer so se mi dokaj hitro pričeli kazati tisti nelagodni znaki mravljinčenja po rokah, bolečina v zatilju itd...kot diagnozo so mi postavili hiperventilacijo brez slikanja glave, pljuč, ali česa drugega. Še isti dan sem zapustil bolnico a težave so se nadaljevale... Med tem sem opravil pregled krvi vse OK!! Naknadno sem opravil komplet pregled srca in vse je blo OK, tudi na testu vzdržljivosti sem se zelo dobro odrezal, vglavnem srce popolnoma zdravo!!
Ko sem izvedel, da je srce popolnoma zanesljivo sem se nekoliko potolažil nato pa začel razmišljati "kaj pa če imam kaj v glavi" saj sem na trenutke imel precejšnje omotice. Osebni zdravnik mi je dal bolovanje za kak teden ali dva da se nekoliko umirim. Med tem časom sem doma preživljal ene najhujših dnevov mojega življenja...stalno sem bil v skrbeh kaj se z mano dogaja, nič spal, pojavljali so se mi razni krči v nogah, zbadanje v prsih, pritisk v glavi, zares je bila huda situacija. Po nekaj dnevih bolovanja sem se naročil (kot samoplačnik, drugače čakaš v nedogled) na pregled pri nevrologinji v Ljubljani saj sem resnično rabil potrditev, da je z mojim telesom vse vredu...ona mi je prva nekoliko obrazložila kaj se z mano dogaja in predpisala mi je tudi ADje Ecytara...sprva sem bil precej skeptičen okrog jemanja teh kemikalij zato je trajalo kar nekaj časa preden sem se odločil, da jih začnem jemati...naknadno pa sem ugotovil, da jih resnčno potrebujem. Začel sem z polovičko in vztrajal kar nekaj časa na polovički sedaj pa sem že kakih 10 dni na celi tableti saj naj bi bila polovička za mojo višino in težo premalo. Na začetku jemanja se mi je začelo stanje celo slabšati...nato pa se mi je stanje nekoliko umirilo. Obiskujem tudi psihologa. Sedaj še vedno doživljam nekakšne panične napade, vendar jih znam kontrolirati tako, da se pokušam umiriti, ko pride do krizne situacije. Na trenutke se počutim prav OK, na trenutke pa slabše. Počasi prihaja pomlad, zato bom lahko ponovno začel aktivno kolesarit, čeprav me skrbi kako bo moje telo reagiralo ob malo večjem fizičnem naporu saj že zdaj ko grem ven na lahek tek se mi zdi kot da imam noge iz cementa, začne me (ne vedno) neki ščipat po trebuhu, v prsih itd... Ali ima mogoče kdo iz med vas kakšno izkušnjo oz. nasvet kako se obnese malo večji fizični napor v kombinaciji s tem stanjem, ki ga doživljamo oz. z ADji ??
