lep pozdrav, tukaj sem nova, brala sem vaš pogovor in ugotovila, da sem končno našla nekoga, ki ima podobne težave.
Stara sem 18, šolam se daleč od doma, zato sem tudi večino časa sama oz. z prijatelji in ne toliko z družino.. ( ne živim doma) ki bi jo včasih potrebovala, saj se nimam na koga obrniti, ko postanem panična glede sprememb na mojem telesu. Kot otrok sem bila resna športnica, trenirala sem vse, kar sem lahko nato sem se posebej osredotočla na en šprort (judo), pri katerem sem bila zelo uspešna. Nehala sem trenirat po 7 letu (treniranja) saj mi je ob koncu vsakodnevnih in napornih treningov pogosto tekla kri iz nosu, počutila sem se slabotno, po vsakem treningu me je bolela glava.. Ko sem z treningi nehala mi je seveda vsaki dan nekaj manjkalo in sem tekala, doma dvigovala uteži, boksala, pazila na prehrano itd. Čez čas sem ugotovila, da mi trza kakšen predel telesa, na začetku je bila to veka, kasneje se je razširlo po celem telesu. Spravljalo me je ob živce, bila sem panična, mislila sem, da je z mano nekaj grozno narobe, da imam vse bolezni ki jih poznam itd.. Pojavljale so se mi tudi neke prozorne lise, včasih sem videla prav čudno, neznam opisati.. In pa seveda piskanje po ušesu ampak to mi ni delalo večjih težav.
Čez nekaj časa mi je to trzanje ponehalo in spet sem bila super..
Pred 5 meseci sem imela poškodbo noge in 1 mesec ležala v postelji.. V bistu je to bila moja 1. resna poškodba, celi mesec sem bila depresivna, nisem mogla vrjet, da se mi je to zgodilo, bila sem jezna sama nase in razmišljala o tem, kaj se mi lahko zgodi med operacijo in... vedno pomislim na najslabše. še sreča, da so naši zdravniki tako super, da so čakalne dobe tako dolge, da lahko v miru premislimo, če jo sploh potrebujemo in sama že tekam, pa nebi smela niti hitreje hoditi..
Od moje nesrečne nezgode dalje imam tinnitus, zelo nadležna zadevca.. Kot sem že omenila prej, se mi je to piskanje po ušesu že pojavljalo ampak ne v taki meri.. Pa dobro, nekak mi je to že uspelo ignorirat, čeprav mi je na začetku delalo grozne težave.. Pomirili so me tudi krvni izvidi, ki so pokazali, da sem le slabokrvna (pričakovala sem grozne izvide, ker se tako tudi počutim
)... Pred kakšnima 2 mesecoma pa mi je spet začelo vse trzati.Sem zelo paranoične in zaskrbljena, tole me resnično moti in spravlja ob živce.. Vsakodnevno sem izpostavljena stresu (šola, ljubezen + odnosti z starši, življenje na samem..) zaradi vseh teh težav tudi ne športam toliko (razen kolesarjenje na daljše destinacije med vikendi.. no, 50 sklec na dan, dvigovanje na drogu.. op... to vpliva dosti ? to je moja navada od že majhnih nog..)
igrala sem tudi kitaro in imela nenormalno tremo.. enkrat sem se celo napila od sile.. pred nastopom..
da ne govorim o judo tekmah, državnih tekmovanjih, meddržavnih, ko sem pred nastopi tudi bruhala. Ugotovila sem, da nesmem bit popolnoma sama, saj me prevzame čuden občutek.. in lise spet vidim, skoraj vsaki dan.. se to še komu dogaja? včasih so prav nadležne, ko pogledam iz tal v nebo, se dvignejo...
Kako ste se vi lotili teh težav? Mate kakšen predlog? v petek bom obiskala mojo zdravnico, po dolgem času (ne zbolim dosti krat oz. ne hodim rada k zdravniku, nemaram tablet,zdravil, hoditi na kakše kontrole, ker vedno pričakujem slabo oz. najslabše in raje ne vem.. pred nekaj časa sem v bližini prsi našla bulo, zgrabila me je grozna panika, sprva nisem vedela, komu naj povem sploh.. 2 meseca sem preživela v groznem strahu, nato pa izvedela, da ni kaj hujšega.. sploh
... po tej buli sem našla še enih par ampak ne upam omenit sploh...
) najin odnos je grozen, sploh me ne jemlje resno.. (pirsing mam, starejša gospa je in misli, da hočem izgovor zaradi šole.. hjoj.
)
