FORUM Nebojse.si
Novice:
 
*
Dobrodošli, gost. Prosim, prijavite se ali registrirajte.
Ali ste pozabili aktivirati vaš račun?
nedelja, 04. oktober 2026 ura: 19:03


Prijavite se z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seje.


Strani: [1]   Pojdi dol
  Natisni  
avtor Tema: Kako si naj pomagam...kaj je to  (Prebrano 2042 krat)
bibijoka
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 3


« dne:: četrtek, 06. januar 2011 ura: 21:53 »

Pozdravljeni!
Že nekaj časa spremljam ta forum in zdi se mi res odličen, ker velikokrat zna dobro pomagati...
Sama se že skoraj dve leti zdravim pri izbranem psihiatru, zraven pa še imam redne psihoterapije.

Nikjer še do sedaj nisem zasledila nikogar ki bi imel podobne težave mojim. Glede težkega dihanja, trdega vratu, hitrega bitja srca, težke glave, bolečine v prsnem košu.... se mi še dogaja sledeče in sicer... velikokrat občutim pritisk v grlu proti nosu, nekakšen "čuden vonj, ki ne prihaja iz okolice" mi onemogoči dihanje, da sploh ne morem vdihniti, težko diham, čutim neko pekočo bolečino pri vdihu, da ne omenjam občutka, kakor da bi padala v nezavest. Tako pa se še zraven prestrašim in panični napad je spet tu.
Res bi bila vesela, če bi mi kdo znal pomagati.
Prijavljen
Arwen
Heroj
******
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 6.469


vsi smo orli


« Odgovori #1 dne:: petek, 07. januar 2011 ura: 07:22 »

si mogoče kot otrok pogosto krvavela iz nosa?
Prijavljen

V prav vsakem trenutku lahko svobodno izbiram in vsaka izbira določa smisel mojega življenja
piaa32
gost
« Odgovori #2 dne:: petek, 07. januar 2011 ura: 08:25 »

Bibijoka pozdravljena,

tudi sama trpim za mešano anksiozno depresijo, panični napadi, fobični sodrom in se že 4 leta bojujem s takšnimi ali drugačnimi težavami. Vmes sem se zdravila z asentro 1 leto, hodila psihologinji in bilo je malo boljše. Po prenehanju asentre v mesecu juniju so se mi čez 4 mesece pojavili panični napadi v tako hudi obliki, da so me odpeljali v bolnico z rešilcem. Tudi sama sem mislila da umiram. Napadi so se začeli postopoma, prvo v javnih prostorih, (trgovina, vrtec, šola v službi, ko sem šla recimo po čaj na avtomat, noge so se mi šibele, gumjasta tla, hitro bitje srca...), tako sem se zadrževala večino v svoji pisarni. Sedaj po enem mesecu bolniške in dvomesečnim jemanjem asentre 100 mg in 3x 0,25 mg Helexa, sem šla delati na 4 ure, veddar napadi me še vedno lovijo. Ravno sem šla po kakav na avtomat, komaj sem ušla, noge so se mi tresle, mislila sem da bom zgrmela, sedaj sem v svoji pisarni, je malo boljše. Tudi helex mi ne pomaga pred takšnimi izzivi.Hodim tudi odličnemu psihiatru oz terapevtu. Moj problem je izgorelost na delovnem mestu, saj sem zelo storilnostjo usmerjena, želim biti vedno na dobro, se izkazovati, vendar v zameno za mojo uspešno delo na področju trženja, sem dobila slabo plačo. Problem je tudi partnerski odnos, saj me partner ne podpira, je veliko odsoten in sem večinoma sama z dvema otrokoma. Tudi sama še nisem našla rešitve za to sem tule, da dobim podporo in izkušnje naših sotrpinov. Vem pa, da je grozno, ker se dnevno srečujem s tem. Tudi sama se sprašujem kdaj kdaj bo tega konec.

Lep dan ti želim,
Piaa
Prijavljen
bibijoka
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 3


« Odgovori #3 dne:: petek, 07. januar 2011 ura: 21:31 »

Ne, nisem krvavela. Mogoče 3x v svojih 30-tih letih Sad

Mislim, da me zares daje psiha... Pa zakaj se je ravno name vse to zvalilo??? Vsak dan posebaj se borim s tem. Kdaj bo temu konec?

Lahko zase trdim, da se v družbi ljudi počtim varno... lahko grem kamorkoli, lahko sem kjerkoli le samote se bojim. Vem, da bomo vsi umrli, toda zdaj, ko imam otroka (3,5 let) se je ta strah še okrepil, strah, kaj bi bilo z mojim otrokom, če umrem. Za znoret.
Sploh ne vem, kje naj se začnem sestavljat. Lansko poletje sem že mislila, da sem uspela a sem se pred malce več kot mescem dni spet razbila na miljon koščkov.
Sodelujem z psihoterapevtko, vlagam trud v to, vlagam v to, da iščem misel, ki me bo dvignila v tem groznem trenutku. Ta mesec in pol sem imela več dni skupaj, da sem morala zavestno dihati, kajti dušilo me je vse dni in ni in ni spustilo, da ne omenjam bolečin in pikanja v prsnem košu,...
Rada bi se postavila na noge, da ne bom otroku živčna razvalina.  Cry
Čeprav se po vseh močeh trudim, da sem res več kot odlična mama.

Hvala, da ste priskočili na pomoč.  Cry
Izlivanje duše in pogovori o tem mi veliko pomenijo, dajo nek zagon, da nisem edina, ki to doživljam.

Hvala. 
Prijavljen
trzinka
Heroj
******
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 3.815



« Odgovori #4 dne:: sobota, 08. januar 2011 ura: 09:23 »

Bibijoka, pa si dala vse preglede skoz? Tudi za astmo? Če so le te bolezni izključene, je vsekakor psiha problem, ki pa se da rešit, kar pogumno. Pomembno je, da, kadar dobiš tisti občutek dušenja, se ne ustrašiš, ampak poskušaš biti umirjena in dihat naprej. rozicodam
Prijavljen
bibijoka
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 3


« Odgovori #5 dne:: sobota, 08. januar 2011 ura: 13:33 »

Hej!
Ja pred dvema letoma sem dala vse preglede skozi... srce, pljuča, ščitnica.. in vse je bilo OK!
Tako, da menim, da bi lahko pri splošnem pregledu zdravnica karkoli zaznala. Od poslušanja, tudi EKG sem dala spet skozi in vse je OK.
Ampak to dihanje, kakor da bi pozabila dihati, naenkrat ne morem vdihniti. Moram zavestno dihati, da lahko diham.  jok
Prijavljen
Strani: [1]   Pojdi gor
  Natisni  
 
Pojdi na:  

oglas oglas ETIKETA medicinski slovar
Powered by SMF 1.1.5 | SMF © 2006-2008, Simple Machines LLC

Društvo DAM in uredništvo Portala Nebojse.si ne odgovarjamo za vsebine prispevkov na Forumu in vsebine komentarjev novic.
Vsi komentarji so lastništvo osebe, ki jih je napisala. Za njihovo vsebino so odgovorni njihovi avtorji.
Stran je bila ustvarjena v 0.057 sekundah z 21 povpraševanji.